Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sicer po lastnih ocenah deluje uspešno, vendar mora postati učinkovitejša. K temu lahko prispeva novelizacija zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar pa se politika "ne odziva na pobude komisije po enotni ureditvi instituta nezdružljivosti funkcij", so zapisali na KPK-ju.
Nedorečen ostaja tudi način prikaza sprememb premoženjskega stanja, treba pa je določiti sankcije za kršitve integritete in za neupoštevanje priporočil komisije ter popraviti institut lobiranja, so opozorili.
Predsednik KPK-ja Robert Šumi je ob tem poudaril, da KPK v skladu z vizijo iz leta 2020 več pozornosti namenja kakovosti vsebine posameznih prijav kot pa njihovemu številu. Kljub temu je lani zaznala več prejetih in rešenih prijav kot v letu 2021, izstopa pa tudi veliko večje število uvedenih prekrškov. Na KPK-ju poudarjajo tudi projekt Integriteta: skupni cilj generacij, v katerem sodeluje 17 osnovnih šol in en vrtec.
Na KPK-ju še posebej poudarjajo, da je dokazano nasprotje interesov največkrat le korak do korupcije, da kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu, naj se v postopkih izbora in imenovanj vodstvenih kadrov poleg kompetenc uveljavijo tudi "standardi integritete, odgovornosti in transparentnosti".
>> Več: KPK: Politika se ne odziva na pobude po enotni ureditvi instituta nezdružljivosti funkcij
