Plačilni in poravnalni sistemi predstavljajo infrastrukturo, ki omogoča prenos denarnih sredstev in vrednostnih papirjev v gospodarstvu. Omogočajo tudi zanesljiv pretok denarja med centralnimi bankami, bankami in hranilnicami ter ostalimi udeleženci v finančnem sistemu. Zagotavljanje njihovega nemotenega delovanja in upravljanja predstavlja eno ključnih nalog Banke Slovenije. S ciljem zagotoviti njihovo učinkovito, neprekinjeno in varno delovanje, Banka Slovenije v okviru svojih pristojnosti redno nadzira upravljanje in spremlja delovanje teh sistemov. V tem kontekstu smo v Banki Slovenije pripravili poročilo o njihovem delovanju v letu 2021.
Največ transakcij je bilo poravnanih v plačilnih sistemih za plačila SEPA (70,28 %) in za kartična plačila (29,21 %). V obojih so poravnane transakcije malih vrednosti, zato transakcije v teh plačilnih sistemih skupaj po vrednosti predstavljajo zgolj 14,67 % skupne vrednosti. Na drugi strani pa je TARGET2-Slovenija namenjen predvsem poravnavi transakcij velikih vrednosti, kar vrednostno pomeni 85,33 %, po številu pa le 0,51 % vseh poravnanih transakcij.
Slika 1: Plačilni sistemi glede na njihov delež v številu (levo) in vrednosti (desno) transakcij v letu 2021
Leto 2021 pa je zaznamovala uveljavitev takojšnjih plačil, saj se uporaba v Sloveniji močno povečuje. Lansko leto je čezmejno zagotavljanje takojšnjih plačil ponudilo še devet bank in hranilnic (do konca leta skupaj že 11), ki delujejo na območju Slovenije, v plačilni sistem za takojšnja plačila znotraj države pa so vse vključene že od leta 2020. Takojšnja plačila so tista, pri katerih prejemnik sredstva na svoj račun prejme takoj ali skoraj takoj po tem, ko plačilo odredi plačnik. Uporabnikom so na voljo 24 ur, vse dni v letu. Povprečna vrednost takojšnjega plačila je v letu 2021 znašala 289 evra.
Slika 2: Takojšnja plačila v 2021: vrednost (levo) in število (desno)
07.03.2022 / Sporočilo za javnost
