Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Cvar je dejal, da se bodo pogajanja predvidoma začela okoli 13. ure, na njem pa bodo med drugim sodelovali predstavniki OZS, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Obrambni minister in podpredsednik vlade Matej Tonin, je v četrtek na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisal, da je vlada "v prvi obravnavi" predlog sprejela, dokončno pa ga bo sprejela na seji prihodnji teden. A kot je opozoril Cvar, niso seznanjeni s časovnico dogajanja.
Združenja, ki zastopajo turizem, delujejo v okviru strokovnega sveta za turizem na ministrstvu za gospodarski razvoj in turizem, a po besedah Cvara se jih tam zgolj obvešča o zakonodaji, oni pa podajajo predloge.
"Pogrešamo pravi dialog in usklajevanja, kjer bi se določeni ukrepi sprejemali, to je osnovna težava. Zgolj iz medijev in z lastnim poizvedovanjem pridemo do informacij, tako da dodatnih informacij o tem, kakšna je časovnica sprejemanja tega interventnega zakona, v tem trenutku nimamo," je opozoril.
Osnovni cilj, ki si ga s sprejetjem interventnega zakona želijo doseči predstavniki gospodarstva je pokritje izpada prihodka, ki je nastal zaradi dolgotrajnega zaprtja in pokrivanje regresa.
Predlog interventnega zakona, ki je trenutno na mizi, predvideva, da bi bile do enkratne pomoči upravičene družbe z upadom vsaj 65 odstotkov prihodkov glede na leto 2019.
"To bi pomenilo, da bi podjetje moralo biti zaprto vsaj osem mesecev, če imamo 8,3 odstotka upada na mesec oziroma eno dvanajstino. To pomeni, da gostinci, ki so bili zaprti štiri mesece in pol, lahko maksimalno pridejo do 35 oziroma 40 odstotkov upada, če niso popolnoma nič delali. To pa je daleč od teh 65 odstotkov," je izpostavil.
Po podatkih Cvara izpadi prihodkov gostincev v povprečju znašajo med 20 in 40 odstotki.
Sami so predlagali, da bi enkratno nadomestilo za pomoč turizmu prejeli vsi, ki jim je promet lani upadel za več kot 10 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Od tega upada prometa bi se namenila ena desetina, torej bi podjetje, ki mu je promet upadel za 15 odstotkov, prejelo 1,5 odstotka nadomestila glede na promet iz leta 2019. Kot je dejal Cvar, na tak način izračunavajo mesečna nadomestila v Avstriji.
Ob tem so natančno ocenili, kako finančno težek bi bil takšen ukrep. Glede na to, da je povprečje upada v turizmu okoli 45 odstotkov, in da je turizem v letu 2019 skupno ustvaril nekaj več kot štiri milijarde evrov prometa, bi to zneslo okoli 180 milijonov. Če se odšteje tiste, ki ne bi bili upravičeni, se pravi tisti, ki so imeli upad prometa manjši kot 10 odstotkov, bi to zneslo okoli 160 milijonov evrov, je izračune predstavil Cvar.
"In če to primerjamo s turističnimi boni, ki so zdaj vredni 250 milijonov, smo upravičeno v dvomih glede trditev, da za ta naš ukrep ni sredstev," je dejal. Proti turističnim bonom sicer nimajo nič, a kot je izpostavil, gre za selektiven ukrep, ki pomaga tistim iz glavnih turističnih destinacij. Neka vaška gostilna, ki pa je bila prav tako prizadeta, pa ne bo od tega imela nič, je opozoril.
"To je tisto, kar nas moti. Najprej bi moral biti sprejet ukrep, ki pokriva izpad prometa in je pošten in sorazmeren za celotno panogo, potem bi se šele sprejemalo ukrepe, ki bi še dodatno okrepili turizem," je pojasnil.
Pozitivna plat tega interventnega zakona je po mnenju Cvara sicer to, da predvideva pomoč za izplačilo regresa v tej panogi v višini 1024 evrov na zaposlenega. A ta sredstva bodo izplačana šele oktobra, medtem ko morajo podjetja zaposlenim regrese izplačati do konca junija, kar bo še dodatno finančno obremenilo panogo, je še opozoril Cvar.
