c S
Državni svet o reševanju problematike kreditov v frankih z valutno kapico 12.04.2021 12:27 Ljubljana, 12. aprila (STA) - Komisija državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance danes obravnava predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Gre za začetek novega poskusa, da bi problematiko uredili sistemsko, tokrat s predlogom uvedbe valutne kapice.

"Zakon ureja razmerja med kreditojemalci in bankami tako, da odpravlja učinke nepoštene, protikonvencijske, protiustavne in protipravne uporabe valutne klavzule pri sklepanju potrošniških kreditov. Predpisuje vključitev valutne kapice v pogodbe, ki so bile sklenjene od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, in sicer s sklenitvijo pogodbe o ureditvi razmerij v obliki aneksa ali nove pogodbe, če pogodba o kreditu ni več veljavna," izhaja iz predloga, ki so ga pripravili v Združenju frank.

Valutna kapica se po njem aktivira, ko zaradi spremembe menjalnega tečaja znesek preostanka kredita za več kot pet odstotkov odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, oz. ko zaradi spremembe tečaja višina anuitete za več kot pet odstotkov odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. V času aktivacije valutne kapice se vrednost posamezne anuitete in drugih plačil obračunava po vrednosti, pri kateri se aktivira valutna kapica.

"Predlagani zakon pomeni enkratni interventni ukrep," so poudarili predlagatelji in navedli, da rešitev omogoča, da pogodbe ostanejo v veljavi, valutno tveganje pa se prerazdeli med pogodbenima strankama. Zakon predvideva dolžnost banke, da opravi preračun in povrne razliko v primeru, da je kreditojemalec po tej ureditvi preplačal kredit. Banka mora kreditojemalcu predlagati sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, kreditojemalec pa se o sprejemu ponudbe odloča samostojno.

Valutna kapica limitira spremembo tečaja tako, da z vidika skupne cene kredita načelno izenačuje kreditojemalce v frankih s tistimi v evrih. Pri določitvi meje njene aktivacije sledi zakonu o potrošniških kreditih, da ima pri kreditni pogodbi za nepremičnino v tuji valuti potrošnik pravico do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo, kadar vrednost skupnega zneska kredita, ki ga še mora odplačati, ali vrednost rednih plačil odstopa za več kot 10 odstotkov od vrednosti, ki bi veljala ob menjalnem tečaju, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi pogodbe.

Učinek retroaktivnosti imajo v predlogu po navedbah snovalcev le določbe, ki predpisujejo valutno kapico, ostale določbe pa so postopkovne narave in gledajo naprej, saj določajo pravila, skladno s katerimi morajo zavezanci postopati pri uresničevanju cilja zakona in predpisujejo izvršitvena ravnanja, s katerimi se bo valutna kapica vključila v kredite v švicarskih frankih.

V Združenju frank so pripravo spremenjenega predloga z limitom tečaja napovedali po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog DS, ki je predvideval konverzijo v evrske kredite. Kot je pred približno enim letom povedal predsednik Združenja frank Matjaž Sušnik, je bil predlog mehanizma valutne kapice tudi na pogajalski mizi med Združenjem frank in Združenjem bank Slovenije z mediatorjem ministrstvom za finance, ki pa so se zaključila neuspešno.

Združenje frank želi za reševanje problematike, ki je nastala zaradi nenadnega zvišanja tečaja franka januarja 2015, kar je posojilojemalcem v tej valuti močno zvišalo obveznosti, sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.