c S
Čakanje na delo ostaja pomemben protikrizni ukrep 25.09.2020 10:13 Ljubljana, 25. septembra (STA) - Ukrep subvencioniranja čakanja na delo, ki je po mnenju številnih preprečil množična odpuščanja po izbruhu epidemije koronavirusa, je vlada s predlogom petega protikoronskega zakona podaljšala do konca leta. Doslej je državo stal nekaj več kot 280 milijonov evrov, delodajalci pa so ga koristili za skupno nekaj manj kot 410.000 oseb.

Država je subvencioniranje čakanja na delo zaposlenih delodajalcem omogočila s prvim protikoronskim zakonom, ki ga je DZ potrdil marca. Ukrep je bil nato vključen tudi v naslednje tri protikoronske zakone.

Podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo doma prinaša tudi predlog petega protikoronskega zakona, in sicer za vse panoge do konca leta z možnostjo podaljšanja do sredine 2021 z vladnim sklepom. Je pa pri tem vlada predvidela zaostritev vstopnega pogoja, ki bi bil tako po novem vsaj 30-odstotni upad prometa glede na 2019. Trenutno je ta pogoj pri več kot 10-odstotnem upadu.

Skupen znesek izplačil za ta ukrep je v torek dosegel 280,8 milijona evrov. Nakazana povračila so sicer še vedno daleč od številk, ki jih je vlada prvotno predvidela za subvencioniranje čakanja na delo. V programu stabilnosti, ki ga je sprejela konec aprila in poslala Evropski komisiji, je namreč samo ta ukrep ocenila na okoli 700 milijonov evrov.

Največ povpraševanja v predelovalnih dejavnostih, trgovini in gostinstvu

V obdobju od 1. aprila do 23. septembra je zavod prejel skupno 78.287 vlog za čakanje na delo za skupno 408.866 oseb. Največ koristnikov ukrepa je bilo od marca do julija v predelovalnih dejavnostih, trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil ter gostinstvu, so za STA pojasnili na zavodu za zaposlovanje.

Nadomestilo povračila plače je zavod v tem obdobju za največ oseb izplačal podjetjem Revoz, Mahle, Hella Saturnus Slovenija, Hit, Slovenske železnice - Vleka in tehnika, Unior, LTH Castings, Goodyear Dunlop Sava Tires, Hidria in Odelo Slovenija.

Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da so z vsemi interventnimi ukrepi pomagali ohraniti skupno okoli 300.000 delovnih mest. Ob predpostavki nadaljnjega postopnega umirjanja razmer na trgu dela in brez novih omejitvenih ukrepov v gospodarstvu bi se lahko brezposelnost v drugi polovici letošnjega leta po njihovih izračunih brez ukrepa čakanja na delo v povprečju zvišala za 1,5 odstotne točke, so navedli za STA.

V obdobju med aprilom in avgustom se je število brezposelnih glede na primerljivo obdobje lani v povprečju zvišalo za 17.000. Aprila in maja je bilo na čakanju 177.330 oz. 149.858 oseb. "Ob predpostavki, da bi te osebe brez ukrepov izgubile delo, bi se brezposelnost zvišala precej bolj; lahko bi dosegli stopnjo brezposelnosti v višini 25 odstotkov," so izpostavili na ministrstvu.

Junija se je ob odpravi omejitev v gospodarstvu število oseb na čakanju na delo in število registriranih brezposelnih znižalo. Ključno pri ukrepu čakanja na delo je po navedbah zavoda predvsem ohranjanje delovnega mesta, kar je omogočilo hitrejši zagon gospodarstva in ohranjanje dohodkov gospodinjstev.

Ocenjujejo, da bodo do konca leta potrebe po čakanju na delo ob predpostavkah, uporabljenih v izračunih, upadle pod 10.000 oseb. Za ukrep čakanja na delo in ukrep skrajšanega delovnega časa nameravajo iz evropske posojilne sheme Sure skupaj nameniti 700 milijonov evrov.

Poudarili so, da niso pozabili niti na brezposelne, ki so izgubili delo zaradi epidemije in ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost. Ti so upravičeni do začasnega nadomestila za brezposelnost v višini 514 evrov bruto. Takih je bilo do začetka julija 940.

GZS: Dobra rešitev, ki pa ne sme biti edina

Pomen podaljšanja veljavnosti ukrepa izpostavljajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so navedli za STA, se skladno s krepitvijo gospodarske dinamike potrebe po tem instrumentu sicer znižujejo, vendar bi poslabšanje epidemiološke slike in poostritev ukrepov lahko ta trend hitro obrnila.

Ob tem poudarjajo, da je večja odpuščanja preprečil ukrep čakanja na delo v kombinaciji z drugimi ukrepi, med drugim subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa. "Menimo, da je skrajšani delovni čas delni substitut za čakanje na delo, vseeno pa bi njegova ukinitev ponovno vodila v poslabšano dinamiko na trgu dela, to pa bi povzročilo izgubo od 500 do 800 delovnih mest mesečno," so zapisali.

Predlagajo tudi državno subvencioniranje testiranja na okužbo s covidom-19 v primerih suma na večje število okužb v podjetjih. "V primerih, ko obstaja gospodarski interes, v podjetju pa obstaja sum na večje število okužb, naj država subvencionira strošek testiranja - tudi ko ni očitnih epidemioloških indikacij. Tako ne bi prišlo do zapiranja podjetij in nenadzorovanega širjenja okužbe," so prepričani. O upravičenosti do subvencije bi po njihovem predlogu predhodno presojal zdravnik medicine dele v lokalni skupnosti.