c S
Vlada s predlogom demografskega sklada za vsaj delno razbremenitev proračuna 24.09.2020 16:27 Ljubljana, 24. septembra (STA) - Vlada želi s predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu skoncentrirati naložbe države in njihovo upravljanje na enem mestu, prihodke sklada pa nameniti za sofinanciranje pokojnin danes in v prihodnosti ter za druge demografske ukrepe. S tem želi proračun vsaj nekoliko razbremeniti negativnih učinkov zaradi staranja prebivalstva.

Vlada je predlog zakona obravnavala v sredo in ga pred dokončno potrditvijo poslala še socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnemu svetu. Kot je ob robu kongresa Združenja Manager v Portorožu dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bo vlada besedilo še dodelala, zakonski predlog pa je odprt do srede.

Na finančnem ministrstvu so v predlogu, ki ga je pridobila STA, zapisali, da so cilji poenostavitev strukture upravljanja državnega premoženja, jasnejša opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb ter večja donosnost državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti.

Cilj je tako v prvem koraku na enem mestu skoncentrirati vse naložbe države, z izjemami, kot so Dars, 2TDK, operaterji prenosnega in distribucijskega energetskega omrežja ter organizator energetskega trga in družba DRI, in naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v družbo Nacionalni demografski sklad, nanjo pa bi se ob omenjenih prenesle še naložbe Kapitalske družbe (vključno z Modro zavarovalnico) ter premoženje Družbe za svetovanje in upravljanje in Družbe za upravljanje terjatev bank. Vrednost naložb v skladu bo tako skupaj z nakazilom 10 odstotkov kupnin od prodaje državnih naložb po vzpostavitvi SDH (159,4 milijona evrov) nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov.

Počivalšek je kot zanj ključen cilj predloga izpostavil prav izboljšanje upravljanja državnih naložb. Zavrnil je očitke, da rešitve ne sledijo smernicam Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki narekujejo ločitev lastništva naložb države od njihovega upravljanja.

Prepričan je, da je treba prek demografskega sklada danes še vedno razdrobljeno upravljanje državnega premoženja poenotiti in narediti še bolj uspešno kot v minulih letih. "Treba je imeti bolj odgovoren odnos do upravljanja. Državna podjetja ne bodo peskovnik posameznih interesnih skupin," je pristavil.

Prihodke od upravljanja naložb sklada bi nato namenili po naslednjem ključu - 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi šlo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin izgradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

Sklad naj bi bil pri upravljanju naložb neodvisen in avtonomen, njegovo delo bo temeljilo na strategiji upravljanja naložb sklada, ki jo bo na predlog vlade sprejel DZ in bo nadomestila strategijo upravljanja državnih naložb. Vsako leto bi nato sprejeli še letni načrt upravljanja naložb.

Sklad bi imel tričlansko upravo, enajstčlanski nadzorni svet, in skupščino, ki bi jo predstavljala vlada. Sedem nadzornikov bi imenoval državni zbor, in sicer pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije. Štiri člane bi imenovala vlada.

Zakonski predlog predvideva tudi, da lahko osnovni kapital v naložbah sklada poveča država, pri čemer lastnik naložbe ostane sklad. Tako sklad ne bi porabljal svojih sredstev za ohranjanje lastniških deležev.

Pri učinkih vzpostavitve sklada za državni proračun je ministrstvo za finance ocenilo, da bo izpad proračunskih dohodkov od dividend v letu 2021 pri 140 milijonih evrov, proračun pa bo moral Zpizu nakazati tudi dividende od naložbe v Zavarovalnici Triglav. Medtem naj bi demografski sklad prihodnje leto samo od naložb, ki jih v imenu države trenutno upravlja SDH, v pokojninsko blagajno vplačal 56 milijonov evrov.

Kot je na današnji vladni novinarski konferenci povedal minister za delo Janez Cigler Kralj, je zakonski predlog pomemben tudi za njegov resor. Prvič v zgodovini se tako predvideva sistemski, dolgoročen in vzdržen vir za demografske politike.

Cigler Kralj je spomnil, da proračun vsako leto zagotavlja sredstva za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni. Trenutno je ta transfer nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, največji pa je bil v letu 2013, ko je dosegel 1,6 milijarde evrov oz. tretjino prihodkov pokojninske blagajne.

Za zdaj, tako minister, sklad po projekcijah ne bo mogel zagotavljati večjega dela tega transferja, bo pa pomembno prispeval k pokrivanju dodatnega povečanja tega bremena v prihodnjih letih.

Slovenija namreč velja za eno od članic EU, v katerih bodo imele pričakovane demografske spremembe najbolj negativen učinek na javne finance. Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji do leta 2070 glede na izhodiščno leto 2016 povečali z 21,9 odstotka BDP na 28,2 odstotka BDP. Bolj naj bi narasli le na Malti in v Luksemburgu. V strukturi teh izdatkov predstavljajo največji delež javni izdatki povezani s pokojninskim sistemom, njihova rast pa bo po napovedih druga največja med državami EU.

Struktura prebivalstva naj bi se ob tem močno spremenila. Število upokojencev naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 odstotkov. Hkrati naj bi bilo zavarovancev manj za okoli 16 odstotkov, kar pomeni, da se bo ob nespremenjenih zakonskih pogojih upokojevanja precej znižalo razmerje med zavarovanci in upokojenci.

V letu 2019 je bilo po podatkih Zpiza razmerje med upokojenci in zavarovanci pri 1,55, po letu 2042 in vse do leta 2066 pa naj bi število upokojencev presegalo število zavarovancev. Vrh naj bi bil dosežen leta 2053, ko naj bi bilo razmerje med upokojenci in zavarovanci le 0,94. Če so socialni prispevki lani pokrili nekoliko več kot 81 odstotkov pokojnin, naj bi jih tako ob koncu omenjenega obdobja projekcij le še okoli 58 odstotkov.