c S
Dobiček bank januarja precej navzdol 26.03.2020 15:48 Bančni sistem je januarja ustvaril 15,4 milijona evrov dobička pred davki, kar je 61 odstotkov manj kot januarja lani. Neto sproščanja oslabitev in rezervacij, ki je lani še prevladovalo, praktično ni bilo več. Bančni sistem je ostal kapitalsko močan, njegov likvidnostni položaj je dober, so ocenili v Banki Slovenije.

V močno spremenjenih okoliščinah zaradi izbruha koronavirusa in njegovega vpliva lahko pričakujemo, da se bodo zaostrene razmere odrazile tudi v poslovanju bančnega sistema in hitrem zmanjševanju dobičkonosnosti bank, so v najnovejši publikaciji o mesečnem poslovanju bank zapisali v centralni banki.

Potem ko so banke lani ustvarile rekordnih 597 milijonov evrov dobička pred davki, so se pogoji za njegovo ustvarjanje sedaj dodatno izrazito zaostrili. "Banke so leto 2019 zaključile z zgodovinsko najvišjim dobičkom pred obdavčitvijo, ki pa bi ga morale premišljeno razdeliti," so opozorili in dodali, da je namreč v trenutnih okoliščinah pričakovati zmanjšanje dobičkonosnosti bank.

Upočasnitev posojilne aktivnosti se bo predvidoma odrazila v zmanjšanju neto obrestnih prihodkov bank. Neobrestni prihodki bank so bili lani nadpovprečno visoki, banke pa letos tudi v normalnih okoliščinah ne bi mogle s podobnimi enkratnimi učinki kot lani ustvariti tako velikih neobrestnih prihodkov, so dodali.

"Zaostrene gospodarske razmere bodo vplivale na oblikovanje stroškov oslabitev in rezervacij pri bankah. Predvideno poslabševanje gospodarskih razmer se bo odrazilo v povišani stopnji neplačil in hitrem povečevanju pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja," so poudarili.

Januarja se je bilančna vsota bančnega sistema povečala na 41,7 milijarde evrov. Medletna rast se je zvišala na sedem odstotkov. Med naložbami so se povečala predvsem posojila podjetjem. Rast posojil nebančnemu sektorju se je januarja ohranila na enaki ravni kot decembra, pri 5,8 odstotka medletno.

Obseg posojil se je januarja povečal za 239 milijonov evrov. "To je bilo največje neto povečanje po juniju lani," so zapisali v centralni banki. Medletna rast posojil podjetjem se je po vnovičnem prirastu posojil, ki je januarja znašal 203 milijonov evrov, zvišala in januarja dosegala 5,2 odstotka medletno.

Rast posojil gospodinjstvom se je proti koncu lanskega leta začela zniževati in je januarja dosegla 5,9 odstotka medletno. Rast potrošniških posojil se je zniževala in januarja znašala 7,7 odstotka medletno, medtem ko se je medletna rast stanovanjskih posojil ohranila na 5,6 odstotka.

"Gibanji sta v skladu s cilji makrobonitetnih ukrepov, sprejetih novembra lani. V trenutnih razmerah pa ne moremo oceniti, kakšne bodo posledice zaostrenih razmer zaradi koronavirusa na posojila gospodinjstvom," so izpostavili.

Do januarja se je delež nedonosnih izpostavljenosti dodatno znižal na 2,2 odstotka, njihovo stanje pa se je zmanjšalo na slabo milijardo evrov. Največji obseg teh izpostavljenosti je še vedno v portfelju nefinančnih podjetij. Ob tem je bilo v zadnjem lanskem četrtletju opaziti pritok novih, kar po njihovih navedbah sovpada s trendom ohlajanja gospodarstva.

V portfelju prebivalstva sta se ob rasti izpostavljenosti bank obseg in delež nedonosnih izpostavljenosti zmanjševala, tako pri potrošniških - januarja na 2,5 odstotka, kot pri stanovanjskih posojilih - januarja na 1,9 odstotka. "Morebitno večje ohlajanje gospodarstva in daljše trajanje izrednih razmer lahko povzročita ponoven porast nedonosnih izpostavljenosti," so opozorili.

Vloge nebančnega sektorja so se v zadnjem letu do konca januarja povečale za 7,5 odstotka, s čimer je njihova rast prehitevala rast bilančne vsote. Rast vlog gospodinjstev je januarja znašala 7,8 odstotka in bila tudi posledica večjega prehodnega porasta vlog pri eni od bank in sezonskega vpliva v decembru. Rast vlog podjetij, ki se je lani upočasnjevala in v nekaterih mesecih dosegala negativne vrednosti, je januarja znašala 1,5 odstotka medletno.

Skupna kapitalska ustreznost se je na konsolidirani osnovi januarja povečala na 18,5 odstotka, količnik CET1 pa na 17,8 odstotka. Oba sta presegla evrsko povprečje. Banke so kapital povečale ne samo z zadržanimi dobički in ostalimi rezervami, temveč tudi z izdajo podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev. Banke imajo v svojih bilancah za skoraj 14 odstotkov najbolj likvidnih oblik naložb.

Ljubljana, 26. marca (STA)
Foto: STA