c S
Državna blagajna v devetmesečju s 139 milijonov evrov presežka 30.10.2019 12:10 Ljubljana, 30. oktobra (STA) - V državni proračun se je v prvih devetih mesecih steklo 7,41 milijarde evrov prihodkov, večino oz. 6,33 milijarde evrov so prispevali davki. Odhodkov, pretežni del jih odpade na transferje in plače, je bilo za 7,27 milijarde evrov. Državna blagajna je zabeležila 139 milijonov evrov presežka, kar je le dve petini presežka izpred leta dni.

Devetmesečni prihodki so bili za 3,6 odstotka oz. 258,1 milijona evrov višji kot v enakem času lani, odhodki pa za 6,9 odstotka oz. 469,9 milijona evrov, je danes objavilo ministrstvo za finance. Proračunski presežek je v enakem obdobju lani znašal 350,8 milijona evrov.

Večino prilivov v državni proračun predstavljajo davčni prihodki. Teh je bilo v devetmesečju za 6,33 milijarde evrov, od tega je dohodnina znašala 922,6 milijona evrov, kar v medletni primerjavi predstavlja dveodstotno rast. "Nekoliko nižja rast prihodkov iz dohodnine glede na lani je posledica davčne razbremenitve regresa za letni dopust," so ob tem pojasnili na ministrstvu.

Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so bili višji za 20,6 odstotka oz. 133 milijonov evrov, skupaj jih je bilo 778,3 milijona evrov. Rast prihodkov iz tega naslova na ministrstvu pripisujejo višje obračunanim akontacijam in višjemu aprilskemu poračunu, kar je posledica boljšega poslovanja podjetij v lanskem letu in odmerjene akontacije davka za leto 2018.

Davek na dodano vrednost (DDV) je v državno blagajno prispeval 2,79 milijarde evrov. To je 3,8 odstotka več kot v prvih devetih mesecih lani. Dinamika gibanja DDV je sicer po pojasnilih ministrstva v največji meri odvisna od gibanja in rasti zasebne ter državne potrošnje.

Pri odhodkih največji del predstavljajo transferji in plače. Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se na letni ravni povečale za 9,1 odstotka oz. za 84 milijonov evrov na približno eno milijardo evrov. To povišanje je po pojasnilih ministrstva v večji meri posledica napredovanj in dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 1,08 milijarde evrov oz. 11 odstotkov ali 107,2 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani.

Drugi tekoči domači transferji so nanesli 2,49 milijarde evrov in so bili glede na enako obdobje lani višji za 2,6 odstotka oz. 63 milijonov evrov. Transferji javnim zavodom so znašali 1,48 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka oz. 88 milijonov evrov več.

Za 44 milijonov evrov oz. 8,7 odstotka so bili višji izdatki za blago in storitve, skupaj jih je bilo 549,4 milijona evrov. To je predvsem posledica višjih izdatkov, namenjenih modernizaciji enot Slovenske vojske ter vzdrževanju železniške in cestne infrastrukture.

Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 697,5 milijona evrov in so bili za 12 odstotkov oz. 95,4 milijona evrov nižji od primerljivih lanskih. Kot so navedli na ministrstvu, so nižji izdatki iz tega naslova odsev aktivnega upravljanja javnega dolga.

Investicijskih odhodkov in transferjev je bilo 494,9 milijona evrov in so bili za 29,6 odstotka oz. 113 milijonov evrov višji kot pred letom dni.

"Najvišjo rast beležimo na področju prometa in prometne infrastrukture. Ključni razlog za to je pospešeno izvajanje projektov - tako tistih, ki so sofinancirani s sredstvi EU, kot tudi ostalih, saj so letošnji vremenski pogoji omogočili izvedbo nekaterih projektov že v začetku leta," so pojasnili na ministrstvu.

Vplačila v proračun EU so v tem obdobju znašala 427,4 milijona evrov in so bila za 32,4 odstotka oz. 104,5 milijona evrov višja kot v prvih devetih mesecih lani.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo še pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin, je v devetih mesecih zabeležila 14,13 milijarde evrov prihodkov in 13,9 milijarde evrov odhodkov.