c S
DS izglasoval tudi veto na zvišanje postavke za študentsko delo 29.10.2019 07:30 Ljubljana, 28. oktobra (STA) - Državni svet je na današnji izredni seji s 15 glasovi za in 11 proti izglasoval tudi odložilni veto na novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki zvišuje minimalno urno postavko za študentsko delo na 5,4 evra bruto. Državni zbor bo o noveli moral ponovno odločati.

Novela zakona za uravnoteženje javnih financ, ki jo je DZ sprejel minuli teden, predvideva, da bruto urna postavka za študentsko delo ne bi smela biti nižja od 5,4 evra. Sprememba bruto urne postavke, ki trenutno znaša 4,89 evra, bi začela veljati 1. januarja prihodnje leto.

Veto na zakon, ki ga je DZ sprejel na predlog Levice, je predlagala interesna skupina delodajalcev. Njihovi očitki med drugim letijo na postopek sprejema zakona, ki je bil po besedah državne svetnice Marije Lah "invaliden". Zakon je bil namreč sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Po njenih besedah bi morali opraviti celovito analizo študentskega dela in oceniti dejanske učinke predloga tako na gospodarstvo kot na širšo družbo.

Poleg tega pa zakon po njenih besedah prinaša preveliko podražitev študentskega dela, saj gre za več kot desetodstotno zvišanje. To bi lahko privedlo ne le do zmanjševanja obsega omenjenega dela, temveč tudi do njegove dejanske ukinitve, je posvarila državna svetnica.

V interesni skupini še opozarjajo, da delodajalec plača tudi prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, zato je bruto strošek za delodajalca še nekoliko višji. Po besedah Lahove pa je sporna tudi sama podlaga za izračun minimalne urne postavke, ki se enači z minimalno urno postavko delavca z minimalno plačo, čeprav gre za različni ravni usposobljenosti za delo.

Študentsko delo je najbolj prekarna oblika dela, delavcem študentom pa pripada najmanj pravic, je v imenu predlagateljev zakona opozoril poslanec Levice Miha Kordiš. Študentsko delo je po njegovih besedah ta hip podplačano, študenti pa so plačani veliko manj, kot bi gospodarstvo zmoglo in kot bi bilo pošteno.

Prvotni predlog Levice je sicer predvideval dvig minimalne urne postavke na pet evrov neto ter priznanje pravice do nekaterih dodatkov, a je koalicija takšen predlog z dopolnili povozila. Po Kordiševih besedah je bil na koncu sprejet manj kot kompromis, kljub temu pa gre še vedno za napredek, saj "vsak cent delavcu študentu prav pride". Skrbi, da bi dvig postavke za študentsko delo zmanjševal obseg omenjenega dela, pa so po Kordiševih besedah odveč, saj da konkurenčnost študentskega dela ni v višini urne postavke, ampak v njegovi fleksibilnosti.

Prvotnemu predlogu Levice je sicer nasprotovala vlada, pa tudi ostale poslanske skupine, ker so menile, da bi se lahko urna postavka za študentsko delo preveč približala plačilu za redno delo in ga s tem naredila nezanimivega za delodajalce. V vladi tako niso bili naklonjeni pretiranemu izenačevanju rednega in študentskega dela, saj gre pri slednjem že v osnovni za začasno delo. Je pa bil po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Tilna Božiča z dopolnili pretežen del zadržkov vlade odpravljen.

Podobne zadržke so imeli sprva tudi na sindikalni strani. Kot je v imenu interesne skupine delojemalcev pojasnila državna svetnica Lidija Jerkič, so menili, da študentsko delo ne more postati nadomestilo za redno delovno razmerje, prav tako pa imajo študenti že ugodnosti pri subvencioniranju prehrane in prevozov in ne bi bilo prav, da se ti zneski podvajajo.

S sprejeto rešitvijo pa so zadovoljni, zato interesna skupina delojemalcev veta ni podprla. Jerkičeva je obenem odgovorila na očitke, da je bil zakon sprejet mimo socialnega dialoga. Kot je pojasnila, poslanski zakon "nima mesta" na Ekonomsko-socialnem svetu, kljub temu pa je vlada predlagala, da ga socialni partnerji obravnavajo, a je delodajalska stran temu ostro nasprotovala.

Vetu so podporo izrekli še v interesni skupini lokalnih interesov, za veto pa se je izrekla tudi komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Večina svetnikov je tako veto podprla. Ob tem so ob navajanju argumentov proti sprejemu zakona v obširni razpravi opozarjali še na številna področja, ki po njihovem mnenju potrebujejo spremembe. Debata je tako tekla tudi o razmerjih med različnimi prejemki, razmerah na trgu dela, štipendijski politiki, šolskem sistemu in obdavčitvi plač. Po besedah predsednika DS Alojza Kovšce so namreč danes razpravljali o "bagateli, drobtinicah za študente", medtem ko ključna vprašanja v državi ostajajo nerešena.

O zakonski noveli bo moral DZ odločati znova, tokrat bo za potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Po pričakovanju bo zakon prestal ponovno odločanje, saj ga je prvič podprlo 55 poslancev, proti pa so bili trije.