c S
Slovenci dajemo prednost tradicionalnim oblikam varčevanja 26.10.2019 09:33 Ljubljana, 26. oktobra (STA) - V četrtek je svetovni dan varčevanja. Slovenci pripisujemo varčevanju velik pomen in ostajamo eden bolj varčnih narodov v EU. Na povečevanje finančnih naložb gospodinjstev, ki ostajajo zvesta tradicionalnim oblikam varčevanj, pozitivno vplivajo ugodna gospodarska gibanja. Negotovost v okolju nizkih obrestnih mer vnašajo predlogi za uvedbo ležarin.

Svetovni dan varčevanja obeležujemo 31. oktobra od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike opozorili na pomembnost varčevanja. Ta namen je živ še danes - kdor redno daje na stran nekaj denarja, je bolje zaščiten pred tveganji, ki jih prinaša življenje, in je bolj finančno neodvisen.

Leta 1924 je svet trpel za posledicami prve svetovne vojne in bližala se je svetovna gospodarska kriza. Zato je v začetku 20. let komajda kdo mislil na varčevanje in razglasitev svetovnega dneva varčevanja naj bi pripomogla, da se to spremeni. Banke in hranilnice so 31. oktober zapisale v svoje rokovnike - v prvih letih po kongresu so tiskale plakate in brošure, pripravljale predavanja ter izvajale akcije v šolah.

Danes svetovni dan varčevanja praznuje 80 držav. Na podlagi raziskave Evropske centralne banke med najpomembnejše motive varčevanja gospodinjstev sodijo zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, dohodka ob upokojitvi in sredstev za večje nakupe ter varčevanje za potovanja, izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.

Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del razpoložljivega dohodka, ki se ne porabi za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč se privarčuje. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo. Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.

Slovenci veljamo za varčen narod. To dokazuje stopnja varčevanja, ki se izračuna iz razmerja med prihodki ter višino prihrankov. Gospodinjstva v Sloveniji so lani po podatkih statističnega urada privarčevala 12,6 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je 0,2 odstotne točke več kot predlani. Stopnja je drugo leto zapored presegala tudi povprečje vseh držav članic EU in povprečje držav v območju evra, kjer se je ustavila pri 10 oziroma 12,4 odstotka.

Najvišjo stopnjo bruto varčevanja gospodinjstev sta lani imeli Nemčija (18,5 odstotka) in Švedska (18 odstotkov), najnižjo pa Grčija (-5,9 odstotka) in Romunija (-2,4 odstotka), kjer gospodinjstva s svojimi dohodki niso mogla pokriti niti tekoče porabe.

V Sloveniji so pozitivna domača gospodarska gibanja ugodno vplivala na povečevanje finančnih naložb gospodinjstev, ki so bile po podatkih Banke Slovenije v letošnjem drugem četrtletju medletno večje za 4,1 milijarde evrov. Gospodinjstva so v drugem četrtletju najbolj povečala gotovino in vloge, medletno za 1,9 milijarde evrov, kar je, kot so navedli, največji medletni prirast tovrstnih naložb od začetka podatkovne serije leta 2005.

Gotovina in vloge so predstavljale 48 odstotkov vseh finančnih naložb gospodinjstev. Močno so se, večinoma zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb ob koncu prejšnjega leta, povečale tudi naložbe v lastniški kapital in delnice, in sicer za skoraj 1,7 milijarde evrov. Naložbe v zavarovanja in pokojninske sheme so se medtem povečale za 366 milijonov evrov.

Med finančnimi obveznostmi gospodinjstev je konec drugega četrtletja prevladovala močna rast dolgoročnih posojil, njihov medletni prirast je znašal 688 milijonov evrov. Po drugi strani so se nekoliko zmanjšale obveznosti z naslova kratkoročnih posojil, in sicer medletno za 26 milijonov evrov, kažejo najnovejši začasni podatki centralne banke.

Čeprav čas za varčevanje zaradi nizkih obrestnih mer ni najboljši, to ne pomeni, da varčevanje ni smiselno - varčujte za svojo finančno varnost in dosego ciljev, pa so pred svetovnim dnevom varčevanja izpostavili v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Opozorili so tudi na nujnost zaščite varčevalcev pred morebitno uvedbo bančnih ležarin in negativnih obresti na depozite gospodinjstev. Če varčevalci prihranke dvignejo in jih hranijo v gotovini, to pomeni tveganje tudi za stabilnost bančnega sistema, so ocenili.

Nekatere banke so zaradi ukrepov Evropske centralne banke, s katerimi želi vzpodbuditi inflacijo in gospodarsko rast, uvedle ležarine na podjetniške depozite velikih vrednosti. Ob tem so se pojavile bojazni, da bi se to sprva lahko preneslo tudi na depozite velikih vrednosti, ki jih imajo fizične osebe. Poznavalci menijo, da se to še ne bo zgodilo, da pa bi se lahko podražile bančne storitve.