c S
Nadzornikom v pomoč protokol ravnanja v primeru političnih pritiskov 25.10.2019 13:26 Ljubljana, 25. oktobra (STA) - Člani nadzornih svetov podjetij imajo odslej na voljo protokol, kako ravnati v primeru političnih in drugih poskusov vplivanja na njihove odločitve. Čeprav vsak pogovor člana nadzornega sveta s tretjo osebo še ne pomeni poseganja v neodvisnost njegovega odločanja, pa protokol ponuja konkretne korake, kako ravnati v takih primerih.

"Zaznali smo izziv, da je treba v obstoječi kulturi upravljanja pokazati pot, kako ravnati ob političnih in drugih pritiskih ter neetičnemu vplivanju na neodvisno odločanje članov nadzornih svetov," je danes na predstavitvi protokola povedal predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik. Želja je, da bi takšna neprimerna vplivanja postala povsem nesprejemljiva.

V združenju so se za pripravo protokola odločili potem, ko je avgusta tedanji generalni sekretar stranke LMŠ Brane Kralj skušal pri predsednici nadzornega sveta Uradnega lista Ireni Prijović doseči imenovanje nekdanjega evropskega poslanca Igorja Šoltesa na mesto direktorja te družbe. "S protokolom ponujamo konkretne korake, kako ravnati v podobnih primerih," je danes povedala Prijovićeva, ki je tudi izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije.

Pri pripravi protokola so sodelovali s Komisijo za preprečevanje korupcije, katere predsednik Boris Štefanec ne pričakuje, da bi poskuse političnih in drugih pritiskov ter neetičnih vplivov na odločanje neodvisnih organov lahko odpravili čez noč. A "če se že politika ne želi odreči prevelikim apetitom pri upravljanju premoženja, pa jo k temu prisilimo - z doslednim zaznavanjem in prepoznavanjem neetičnih praks in prijavo le teh ustreznim institucijam," je pozval.

Protokol, ki se nanaša na vse družbe, še posebej pa velja za tiste s kapitalsko naložbo države oz. lokalnih skupnosti, člane nadzornih svetov vodi skozi tri korake.

Prvi jim pomaga prepoznati politični oz. drug poskus vplivanja tretjih oseb prek zahtev, groženj, s korupcijo ali kako drugače na predmet odločanja v nadzornih svetih, drugi jim svetuje seznanitev preostalih nadzornikov z izvajanjem pritiska, tretji pa jih napotuje na prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije in druge pristojne organe.

Zadnji korak ni nujen, pa vendar avtorji protokola članom nadzornih svetov, ki se soočijo s primerom pritiska na njihovo odločanje, svetujejo, naj ga ne opustijo. "Če se na tovrstne poskuse ne odzovemo ustrezno, ne bomo mogli zaščititi interesa družbe pri odločanju, kar lahko pripelje tudi do osebne odškodninske in kazenske odgovornosti. Izgubimo pa tudi osebno integriteto in ugled," je opozorila Prijovićeva.