c S
Dodatek za delovno aktivnost naj ne bi dosegal namena 24.10.2019 13:43 Ljubljana, 24. oktobra (STA) - Na Centru za socialno delo Ljubljana ob predlagani ukinitvi dodatka za delovno aktivnost opozarjajo, da ima ta za nekatere, predvsem prostovoljce, nasproten učinek od želenega. Na drugi strani na Karitasu menijo, da za marsikoga pomeni, da zjutraj sploh vstane. Strokovnjakinja Vesna Leskošek je prepričana, da dodatek sploh ne bi smel biti uveden.

Na Centru za socialno delo Ljubljana po besedah njegove direktorice Anje Osojnik opažajo, da dodatek več ne službi namenu, zaradi katerega je bil uveden, to je spodbujati brezposelne k aktivnemu iskanju zaposlitve. V zadnjih letih je namreč denarna socialna pomoč precej narasla, zato skupaj z dodatkom za delovno aktivnost prejemnikom omogoča dokaj spodoben dohodek, zato še naprej ostanejo pasivni. "Čeprav je danes povpraševanja po delovni sili mnogo več, kot je ponudbe, in je v določenih panogah celo nemogoče dobiti novega zaposlenega, delež dolgotrajno brezposelnih raste," opozarja. Na centru tako kljub trendu zmanjševanja revščine in pomanjkanja osnovnih dobrin prejemnikov dodatka, opažajo naraščanje pomanjkanja motivacije za iskanje zaposlitve.

Večjo pasivizacijo prejemnikov dodatka socialni delavci po navedbah Osojnikove opažajo predvsem pri brezposelnih, ki so vključeni v prostovoljsko delo in jim zato poleg denarne socialne pomoči pripada tudi omenjeni dodatek: "Pri teh osebah opažamo zavračanje in izogibanje vključevanju v aktivno politiko zaposlovanja, zaposlitveno rehabilitacijo in druge podporne oblike zaposlovanja zaradi bojazni, da bi vključitev pomenila izgubo dodatka za delovno aktivnost oziroma zmanjšanje denarne socialne pomoči". Kot navaja Osojnikova, si te osebe enostavno izračunajo, da se jim ne splača vključiti v omenjene programe, "kar tudi večkrat povedo strokovnim delavcem centra za socialno delo".

Mnogo prejemnikov, vključenih v prostovoljstvo, po njihovih opažanjih tudi nasploh napačno razume dodatek: "Plačilo oziroma izplačani dodatek za opravljeno prostovoljstvo je razumljeno kot oblika delovnega razmerja, zato se večina prostovoljcev niti ne aktivira pri iskanju zaposlitve."

Past neaktivnosti po navedbah Osojnikove socialni delavci opazijo tudi pri družinah (z enim zaposlenim za polovični delovni čas). Te lahko namreč zaradi prejemanja dodatka prejmejo še denarno socialno pomoč (dodatek namreč zviša cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, zato jo oseba lažje dobi), hkrati pa postanejo upravičeni tudi do ostalih subvencij, vezanih na prejemek. "Zato upada interes po zaposlovanju za polni delovni čas oz. po zaposlovanju zakonca ali partnerja, saj le to pomeni izgubo socialnih prejemkov in s tem povezanih ugodnosti za celotno družino," pravi.

Tomažič: Zaradi dodatka marsikdo zjutraj sploh vstane

Na Slovenski karitas, kjer imajo od okoli 11.000 prostovoljcev 250 takih, ki prejemajo dodatek za delovno aktivnost, ukinitve slednjega ne podpirajo. "Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da gre za enega najboljših programov za socialno vključevanje v zadnjih letih. Zaradi dodatka se marsikdo zjutraj sploh vstane iz postelje, kar se drugače verjetno ne bi. Gre za osebe, ki so sicer popolnoma pasivne in izolirane in imajo nasploh težave z vključevanjem v družbo," pravi Peter Tomažič.

Po njegovih besedah so take osebe zelo vesele, ker se jim je v življenju končno nekaj premaknilo. "Opažamo tudi, da se sčasoma povežejo z drugimi, kar zelo ugodno vpliva na njihovo socialno mrežo, ki je prej praktično ni bilo," dodaja.

"Dodatek vidimo predvsem kot spodbudo za vse tiste, ki ne sodijo nikamor oziroma rabijo nekaj več časa, leto ali več, da se prilagodijo in sploh vstopijo v nek delovni proces. Pri tem tako ne gre za tistega 102 evra dodatka, ampak za to, da ti ljudje dobijo neko vrednost," ugotavlja Tomažič iz Slovenske karitas, sicer ene od mnogih humanitarnih organizacij, ki ukinitvi dodatka nasprotujejo.

Tomažič dopušča možnost, da ponekod prihaja do zlorab (na ministrstvi za delo npr. opozarjajo, da mnogi prostovoljci prostovoljskega dela sploh ne opravijo), a kot pravi, tudi sami že dlje časa predlagajo, naj se zaostri nadzor. Med drugim predlagajo, da bi morale humanitarne organizacije centrom za socialno delo natančno sporočati, koliko dela so opravili posamezni prostovoljci. "Zlorabe je treba le bolje preganjati, ne bi pa smele biti razlog, da se omenjeni dodatek ukine," pravi Tomažič.

Leskoškova: Nizka denarna socialna pomoč že sama po sebi zadostna spodbuda za iskanje zaposlitve

Profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo Vesna Leskošek pa se strinja, da je treba dodatek za delovno aktivnost ukiniti, a ne zato, ker naj bi na iskalce zaposlitve deloval destimulativno, pač pa zato, ker sploh ne bi smel biti uveden. "Z njegovo uvedbo je bila namreč postavljena razmejitev med tistimi, ki ne dajo nič od sebe, in tistimi, ki izkažejo neko aktivnost. To pa je napačno, saj kaže na nerazumevanje revščine," pravi.

Je pa treba ob ukinitvi dodatka po njenih besedah preprečiti, da ne bi prišlo do še večjih socialnih stisk. Možnih rešitev je več. "Ena možnost je povečanje cenzusa, določenega za prejemanje denarne socialne pomoči, druga možnost pa je drugačno oblikovanje t. i. ponderjev za prejemanje denarne pomoči za druge družinske člane. Na udaru so namreč najbolj tisti, ki imajo otroke," ugotavlja.

Sicer pa je prepričana, da je denarna socialna pomoč tako nizka, da sama po sebi prejemnike sili, da si poskušajo najti zaposlitev: "400 evrov namreč zadošča le za plačilo položnic in hrano čez mesec, če se vam zgodi kakšen nepredviden strošek, recimo, da se pokvari kakšen gospodinjski aparat, pa tega z denarno pomočjo več ne morete pokriti."