c S
Vpleteni v hrvaške posle Nove KBM se zaradi izločitve sodnice niso izrekli o krivdi 24.10.2019 13:29 Maribor, 24. oktobra (STA) - Predobravnavni narok v sojenju več nekdanjim vodilnim iz Nove KBM zaradi poslov na Hrvaškem, vključno s takratnim prvim možem Matjažem Kovačičem, se je danes na mariborskem sodišču zaključil, še preden se je enajsterica obtoženih izrekla o krivdi. Sodnica se je namreč izločila iz postopka, potem ko je zavrnila priznanje enega od obtoženih.

Med obtoženimi so ob Kovačiču še nekdanja članica uprave Manja Skernišak, ki jima obtožnica očita zlorabo položaja, ter tedanja izvršni direktor Igor Šujica in direktor KBM Leasinga Boris Cekov. S hrvaške strani se bo zaradi obtožb o pomoči pri zlorabi položaja moral zagovarjati takratni direktor bankine hčerinske družbe na Hrvaškem Tomislav Blagus ter šest njegovih rojakov, večinoma nekdanjih lastnikov ali direktorjev manjših podjetij.

Čeprav so danes na predobravnavni narok prišli vsi razen Šujice, Blagusa in Vlatke Matić Pivac, sodišče postopka, na katerem bi se obtoženi izrekli o krivdi, ni moglo izpeljati. Še pred obravnavo so namreč opravili ločen narok za Cekova, ki je s specializiranim državnim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju, a sodnica Tanja Rot njegovega priznanja ni sprejela, zaradi česar se je morala izločiti iz procesa.

Čeprav vsebine sporazuma nista želeli razkriti niti sodnica niti tožilka Mojca Petan Žura, pa je Rotova razložila, da se je tako odločila, ker glede na podan zagovor v sodni preiskavi in ostalih fazah sporazuma ne more sprejeti, predlagana kazen pa naj ne bi ustrezala zakonskim določilom.

Zoper njeno odločitev ni mogoča pritožba, tožilka pa je po koncu naroka povedala, da je to po mnenju tožilstva napačna odločitev sodišča, saj so na naroku predložili sodbo vrhovnega sodišča, ki dopušča uporabo dveh različnih zakonov, torej očitek kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku ter način izvršitve po kazenskem zakoniku ena.

Na specializiranem državnem tožilstvu so po njenem prepričani, da je bila predlagana kazenska sankcija zakonita in v skladu s sodno prakso, obenem pa naj bi tako tožilstvo kot obramba ocenila, da je dovolj dokazov, zato je Cekov tudi sklenil sporazum s tožilstvom. Po besedah tožilke pred novim senatom ne bi bilo smiselno znova vlagati sporazuma, zato bodo zdaj počakali na sojenje. Kdaj bo do njega prišlo, ni mogla napovedati, je pa današnja odločitev po njenem slaba za kazenski postopek, saj se bo ta še dodatno zavlekel.

Prvoobtoženi Matjaž Kovačič je po neizpeljanem naroku povedal, da so obtožbe neutemeljene, še vedno pa vztraja pri tem, da vsi takšni procesi služijo zgolj zamegljevanju resničnega ropa, ki se je v Sloveniji zgodil s sanacijo bank v letu 2013 in smo jo plačali davkoplačevalci pa tudi razlaščeni delničarji Nove KBM.

"Očitki so zastavljeni na tak način, da je zelo veliko in zapleteno zapisano in noben normalen človek skoraj ne more razumeti, kaj se mu sploh očita. Očita se nam pravzaprav samo neko običajno delovanje v službi, kot je na primer, da smo na kreditni odbor vložili predlog na glasovanje. To je tisto, kar očitajo meni," je dejal Kovačič, ki namere za priznanje Cekova ne vidi kot nekaj, kar bi lahko obremenilo njega. Enako meni tudi njegov zagovornik Črt Šatej iz odvetniške pisarne Kovačič in Mlinar.

Specializirano državno tožilstvo obtoženim očita zlorabo položaja in pomoči pri tem dejanju v zvezi s posli banke na Hrvaškem. Takrat še državna mariborska banka naj bi med leti 2006 in 2009 prek svoje hrvaške družbe Multiconsult (pozneje KBM Projekt) s prevzemi manjših lokalnih podjetij kupovala zemljišča na Hrvaškem. Ta naj bi pred tem parcele kupovala z denarjem, ki jim ga je posodila banka, Multiconsult pa naj bi jih nato precej preplačal. S tem naj bi vpleteni banko oškodovali za okoli 28 milijonov evrov.