c S
Slovenci lani okrepili varčevanje 24.10.2019 13:24 Ljubljana, 24. oktobra (STA) - Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev je leta 2018 v Sloveniji znašala 12,6 odstotka in je bila 0,2 odstotne točke višja kot v letu 2017. S tem je drugo leto zapored presegala tudi povprečje vseh držav članic EU in povprečje držav v območju evra, kjer se je ustavila pri 10 oziroma 12,4 odstotka, je danes objavil statistični urad.

"Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji se v zadnjih letih znova povečuje, a je še vedno nižja, kot bila pred krizo," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pred svetovnim dnem varčevanja, ki bo prihodnji teden, opozorila namestnica generalnega direktorja statističnega urada Karmen Hren.

Gospodinjstva v Sloveniji so se s privarčevanimi 12,6 odstotka razpoložljivega dohodka lani skupaj z Norveško med analiziranimi državami EU uvrstila na šesto mesto. Najvišjo stopnjo bruto varčevanja gospodinjstev sta imeli Nemčija (18,5 odstotka) in Švedska (18 odstotkov), najnižjo pa Grčija (-5,9 odstotka) in Romunija (-2,4 odstotka), kjer gospodinjstva s svojimi dohodki niso mogla pokriti niti tekoče porabe, so na slovenskem uradu povzeli podatke evropskega statističnega urada Eurostat.

Ključni motiv za varčevanje je v Sloveniji, tako kot sicer v državah z evrom, po besedah Hrenove zagotoviti sredstva za čas po upokojitvi, za finančno podporo otrok in vnukov, za nakupe stanovanj, počitnice in podobno ter za varnostno rezervo za nepričakovane izdatke.

V nadaljevanju je naštela tri tipične oblike plasiranja privarčevanih sredstev: nakup stanovanja oziroma investicija v stanovanje, naložbe v finančno premoženje ter zmanjšanje finančnih obveznosti oziroma razdolževanje.

Gospodinjstva se sicer v Sloveniji kljub nizkim obrestnim meram na depozite še vedno v največjem obsegu odločajo za klasično obliko varčevanja v obliki vlog pri bankah, a se je delež teh tako v celotni strukturi finančnih sredstev kot v strukturi gotovine in vlog nekoliko zmanjšal.

Gotovina in vloge gospodinjstev v Sloveniji so po podatkih Banke Slovenije, ki so jih povzeli statistiki, lani predstavljale 47,7 odstotka vseh finančnih sredstev, delnice in drugi lastniški kapital 30,2 odstotka, zavarovanja in pokojninske sheme 13,8 odstotka, vrednostni papirji in druge terjatve šest odstotkov, posojila pa 2,3 odstotka vseh finančnih sredstev.

V obliki stanovanj in zemljišč imajo gospodinjstva 120 milijard evrov premoženja, v obliki finančnega premoženja pa 53 milijard evrov, je pojasnila Hrenova.

V EU je medtem večji delež premoženja v obliki zavarovalnih produktov in manjši v obliki gotovine in vlog, je poudarila.

Gospodinjstva pa nimajo le finančnih sredstev, temveč tudi finančne obveznosti, je opozorila. Večino obveznosti gospodinjstev so v letu 2018 predstavljala posojila - 87,1 odstotka.

Posojila se od leta 2014 postopno zvišujejo, lani pa so se glede na leto 2017 povečala za 6,5 odstotka. Rast potrošniških posojil je zlasti v zadnjih dveh letih bistveno hitrejša od rasti stanovanjskih in drugih posojil. To je posledica ugodnih gospodarskih razmer.

Med posameznimi vrstami posojil so se lani potrošniška posojila zvišala za 11,3 odstotka, stanovanjska posojila za 4,4 odstotka, druga posojila pa za 7,3 odstotka.

Kljub temu se deleži posameznih vrst posojil glede na celotno strukturo posojil niso bistveno spremenili. Delež stanovanjskih posojil se je zmanjšal za 1,2 odstotne točke na 60,2 odstotka, delež potrošniških posojil pa povečal za 1,1 odstotne točke na 25,9 odstotka. Delež drugih posojil je porasel za 0,1 odstotne točke na 14 odstotkov vseh posojil.

Hrenova je danes pojasnila še, "da petina slovenskih gospodinjstev po oktobrskih podatkih ocenjuje, da je njihovo finančno stanje dobro ali zelo dobro", kar denimo v primerjavi z letom 2015 predstavlja veliko povečanje - takrat je bil ta delež sedemodstoten. Petina jih tudi meni, da bo v prihodnjih 12 mesecih še boljše.