c S
Svet ECB na zadnji seji pod Draghijevim vodstvom 24.10.2019 07:34 Frankfurt, 24. oktobra (STA) - Svet ECB se bo danes sestal na zadnji seji pod vodstvom Italijana Maria Draghija, preden ga s 1. novembrom na čelu osrednje denarne ustanove v evrskem območju nasledi Francozinja Christine Lagarde. Svet predvidoma ne bo sprejemal novih odločitev, bo pa Draghi verjetno branil zadnje sprejete ukrepe ECB, ki so vnesli razdor med člane sveta.

Svet je na septembrski seji sprejel več odločitev za odgovor na trenutne nespodbudne gospodarske razmere v evrskem območju, katerih posledica so tudi šibki inflacijski pritiski.

Da bi jih okrepil in posledično spodbudil tudi gospodarsko dejavnost, je svet ECB napovedal, da bodo trenutne ključne obrestne mere na sedanji rekordno nizki ravni ali celo nižje ostale tako dolgo, dokler se inflacijski obeti zanesljivo ne približajo srednjeročnemu cilju ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma, in se takšno gibanje ne odrazi tudi v gibanju osnovne inflacije. S tem je obdobje poceni denarja podaljšal še dlje v prihodnost in po nekaterih ocenah bi utegnilo trajati še več let.

Ob tem je svet obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank znižal še bolj v negativno območje, z -0,4 na -0,5 odstotka. Na ta način želi banke pripraviti do tega, da presežno likvidnost raje posojajo ena drugi ali povečajo kreditiranje. Pozneje je sicer svet zaradi opozoril iz bančnega sistema o negativnih učinkih takšne politike sklenil, da bo del presežne likvidnosti izločen iz negativnih obrestnih mer in bo zanj veljala ničelna obrestna mera.

Obenem je svet sklenil, da s 1. septembrom spet začne s pred časom ukinjenimi neto novimi nakupi v okviru programa odkupovanja obveznic, namenjenega povečanju količine denarja v obtoku in pospešitvi inflacije. Mesečno bodo centralne banke evrskih držav za nakupe namenjale po 20 milijard evrov mesečno, dokler bo treba, da se okrepi učinek obrestnih mer.

Program je ECB začela izvajati marca 2015, ob koncu septembra letos pa so imele ECB in nacionalne centralne banke evrskega območja v svojih bilancah za 2648 milijard evrov teh vrednostnih papirjev.

Ukrepi ECB so vnesli viden razdor med člane sveta. Predvsem guvernerji iz severnih članic, npr. Nemčije in Nizozemske, pa tudi iz Avstrije in Francije so celo javno kritizirali trenutne ukrepe denarne politike kot pretirane in dolgoročno tvegane. Draghi bo danes skoraj gotovo branil upravičenost sprejetih odločitev, prva naloga njegove naslednice Lagardove pa bo premostiti te velike razlike v osrednjem organu evrske denarne politike.