c S
Nemška in slovenska podjetja na ohlajanje gospodarstva tokrat bolje pripravljena 23.10.2019 13:27 Maribor, 23. oktobra (STA) - Ni razlogov za pesimizem, je pa treba biti realist glede tega, da nedvomno prihaja do ohlajanja gospodarstva, ki bo vplivalo tudi na slovenska podjetja, a prepričana sem, da ne bo šlo za krizo takih razmer, kot smo jo imeli pred desetletjem, je danes v Mariboru povedala direktorica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.

Rantznova je bila gostja poslovno-izobraževalnega zajtrka v organizaciji revije Direktor in družbe Targo Finance, ki je potekal v Poslovni coni Tezno. Kot je povedala, so tako nemška kot slovenska podjetja po zaslugi zelo dobrega poslovanja na morebitno novo krizo precej bolje pripravljena, kot je to bilo ob prejšnji globalni krizi.

Slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek je nedavno ob podelitvi nagrad najboljšim podjetjem v Podravju dejal, da krizo kličejo tudi mediji in ker si jo tako želimo, jo bomo tudi dobili. Nemška gostja se z njim do neke mere strinja, saj je marsikdaj o tem več govorjenja kot realnosti.

Po njenih besedah so v nemškem gospodarstvu že nekaj časa signali, da ni več tako velike rast kot zadnja leta, ki so jih nekateri imenovali kar za gospodarski čudež številka dva. "Vsem je bilo jasno, da tako ne more ostati ves čas in da bo prišlo do upočasnitve. Do te že prihaja, za kar je kar nekaj razlogov," je dejala.

Med temi je omenila gospodarsko vojno med ZDA in Kitajsko, ki precej vpliva na nemško strojno industrijo, ter seveda evropsko nedokončano zgodbo okoli brexita, saj podjetja zaradi nejasnosti ne vedo, kako bi ravnala in kaj se bo po njem zgodilo.

Najbolj je trenutno v Nemčiji po besedah Rantznove prizadeta avtomobilska industrija, kar pa je tudi posledica nujnega prilagajanja avtomobilom okoljskim spremembam, ki zahteva več investicij. Nekatere druge panoge, kot sta gradbeništvo in storitvena dejavnost, še vedno poslujejo razmeroma solidno, to pa velja tudi za trgovino, saj se višji dohodki državljanov poznajo tudi pri njihovi potrošnji.

"Trenutni izračuni kažejo na enoodstoten padec gospodarske rasti in za zdaj kaže na rahel padec, vendar ne najverjetneje zgolj kratkoročno. Še zdaleč pa to ne bo takšnega obsega, kot smo mu bili priča pred desetletjem. Podjetja so se namreč na to boljše pripravila," je prepričana Rantznova, ki večji problem in izziv za nemško gospodarstvo vidi v pomanjkanju kvalificirane delovne sile.

Ob tem direktorica Slovensko-nemške gospodarske zbornice potrjuje tudi, da slovensko gospodarstvo lahko občuti trenutni padec v Nemčiji, kar so ji zlasti predstavniki avtomobilske industrije, ki prejemajo manj naročil, že sporočali. Po eni strani je to zaradi pomanjkanja delovne sile tudi v Sloveniji celo dobrodošlo, vsekakor pa so tudi slovenska podjetja, ki so bila pred desetimi leti zelo prizadeta, boljše pripravljena na sedanji padec rasti.

"Tako nemška kot slovenska podjetja so v tistih časih prejela lekcijo in danes ne stavijo več le na kratkoročne dobičke, pač pa so bolj previdna in razmišljajo tudi o časih, ko ni vse idealno," pravi Rantznova in dodaja, da se zdaj podjetniki, še zlasti manjši, kakršnih je v Sloveniji večina, zdaj znajo hitreje prilagoditi na potrebe trga.

Slovensko gospodarstvo je po njenih besedah pomemben partner za Nemčijo, saj se je blagovna menjava med državama začela pri štirih milijardah evrov, zdaj pa ta znaša že okoli 12 milijard evrov. To je na primer dvakrat toliko kot menjava z Grčijo, ki je sicer bistveno večja država.

Še vedno je tudi dovolj priložnosti za krepitev sodelovanja, poleg avtomobilske branže v luči demografskih sprememb predvsem na področju inovativnih rešitev za zagotavljanje zdravstvene in welness oskrbe, težje je prodreti na področju živilske industrije, a tudi tam obstajajo tržne niše, kot je področje zdrave ali veganske prehrane. Veliko priložnosti v prihodnje vidi tudi na področju energetike.

"V Sloveniji je veliko malih podjetij, ki so zelo inovativna ter so zagotovo lahko zelo zanimiva za nemška podjetja, a je potrebno poiskati pot do njih. Prednost slovenskih podjetij v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi je tudi v tem, da so sposobna izdelati enako ali celo bolj kakovostne proizvode kot nemška, hkrati pa so vendarle tudi precej cenejša," je še dodala Rantznova.