c S
Bruselj želi pojasnila o javnofinančnih načrtih več držav, Slovenije ni med njimi 22.10.2019 14:06 Bruselj, 22. oktobra (STA) - Evropska komisija je na podlagi pregleda proračunskih načrtov za 2020 več članicam evrskega območja poslala pisma z željo po pojasnilih glede njihovih javnofinančnih načrtov. Pisma so tako prejele Francija, Italija, Belgija, Finska, Portugalska in Španija. Na Slovenijo se v Bruslju niso obrnili.

Najbolj odmevata pismi Evropske komisije v Pariz in Rim.

Francija kot druga največja članica območja z evrom ni imela izravnanih javnih financ že vse od 1974, nasilni protesti gibanja rumenih jopičev pa so predsednika Emmanuela Macrona in njegovo vlado primorali v niz ukrepov, ki vsaj kratkoročno negativno vplivajo na uravnoteženost javnih financ.

Francija letos pričakuje javnofinančni primanjkljaj v višini 3,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi upadel na 2,2 odstotka BDP. Pri tem naj bi državni proračun letos beležil primanjkljaj v višini 3,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi narasel na štiri odstotke.

Strukturno gledano, torej z zapleteno formulo popravljeno za učinke trenutne faze gospodarskega cikla in ob neupoštevanju plačil obresti, naj bi primanjkljaj tako letos kot v 2020 dosegel 2,2 odstotka potencialnega BDP. Prihodnje leto Francija tudi ne načrtuje nikakršnega fiskalnega napora oz. znižanja strukturnega primanjkljaja.

Javni dolg Francije medtem vztraja pri nekaj manj kot 100 odstotkov BDP.

Komisija v pismu Parizu ugotavlja, da rast primarnih odhodkov (torej ob neupoštevanju plačil obresti) bistveno presega priporočila EU, prav tako je strukturni fiskalni napor v 2020, ki je pri nič odstotkov potencialnega BDP bistveno nižji od pričakovanj EU. Ta so pri 0,6 odstotka.

Komisija tako ugotavlja, da Francija tveganja precejšnja odstopanja od priporočil državi v okviru usklajevanja javnofinančnih politik na ravni EU.

Italija, ki se je pod prejšnjo vladno ekipo premierja Giuseppeja Conteja znašla v ostrem javnofinančnem dvoboju s komisijo in si glede na nadaljevanje gospodarske stagnacije tudi zdaj želi več razumevanja pri javnofinančnih načrtih, medtem za letos in 2020 načrtuje javnofinančni primanjkljaj v višini 2,2 odstotka BDP, strukturni primanjkljaj pa naj bi bil pri 1,2 oz. 1,4 odstotka potencialnega BDP.

Javni dolg, ki je absolutno gledano največji v evrskem območju in predstavlja največjo rak rana italijanskih javnih financ, naj bi letos narasel na 135,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi bil pri 135,2 odstotka BDP.

Italija po ugotovitvah Bruslja namesto znižanja strukturnega primanjkljaja za 0,6 odstotka načrtuje celo njegovo povečanje, prav tako pa načrtuje tudi 1,9-odstotno rast odhodkov (ob neupoštevanju plačil obresti), namesto da bi skladno s priporočili na ravni EU porabo celo malenkost zmanjšala.

Italija tako tvega občuten odmik od priporočene javnofinančne politike in v ničemer ne znižuje javnega dolga, zaradi česar ji je nedavno grozil celo postopek Evropske komisije.

Komisija terja pojasnila, a obenem napoveduje, da jemlje na znanje željo Italije po večji fleksibilnosti v obravnavi njenih javnofinančnih načrtov.

Komisija je pisma poslala še Belgiji, Finski, Portugalski in Španiji.

Slovenija medtem iz Bruslja ni dobila nobene želje po pojasnilih glede proračunskega načrta za 2020, ki ga ja komisiji poslala pred tednom dni.