c S
Usoda podpore zakonu o izbrisih v bankah visi v zraku 22.10.2019 13:47 Ljubljana, 22. oktobra (STA) - Usoda vladnega zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah je pred popoldanskim glasovanjem še negotova. Podporo so zakonu napovedali v koalicijskih LMŠ, SD, DeSUS in SAB ter opozicijski SNS, v SMC in Levici se niso opredelili, v SDS so povedali, da ga ne morejo podpreti, v NSi pa mu bodo nasprotovali.

Četudi bo zakon, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred uvedbo izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014, potrjen, še nekaj časa ne bo zaživel. Banka Slovenije je namreč že napovedala vložitev presoje ocene ustavnosti, spor bi lahko pred Sodiščem EU sprožila Evropska komisija ali Evropska centralna banka.

Banka Slovenije prereka rešitev, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine, saj naj bi se s tem kršila prepoved monetarnega financiranja in naj bi se posegalo v njeno finančno neodvisnost. V morebitnem neskladju z ustavo so v zakonu še določilo o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitev višine odškodnine in posebno pavšalno nadomestilo za male nepremožne vlagatelje.

Zakon prinaša določilo, po katerem bi Banka Slovenije plačala pavšalno nadomestilo izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem, katerih bruto plača je bila v letu 2013 nižja od povprečne plače v državi. Povračilo naj bi doseglo 80 odstotkov njihove naložbe, a ne več kot 20.000 evrov. "Ne gre za pavšalno nadomestilo, temveč za socialni korektiv," je danes izpostavila Maša Kociper (SAB), kjer so predlogu zakona napovedali podporo.

Predlog bodo podprli tudi v LMŠ, saj je po besedah Andreje Zabret "skrajni čas, da se zadeve končno uredijo". "Predlog zakona je priložnost, ki državi lahko povrne zapravljeni ugled," je v imenu DeSUS povedal Robert Polnar, Jani Ivanuša (SNS) je pridal, da se "s tem zakonom vrača ljudem tisto, kar jim je bilo neutemeljeno odvzeto". Podobno je menil tudi Jani Prednik (SD).

Monika Gregorčič (SMC) je izpostavila, da "na žalost pravica tudi tokrat že več let zamuja", ob tem pa izrazila zaskrbljenost, ker se tudi tej rešitvi napoveduje ustavna presoja, "vse to pa bi lahko zamaknilo uveljavitev zakona, oškodovani imetniki pa zato še dolgo ne bodo nič bližje pravici oz. pravičnemu poplačilu odškodnine".

To, da bodo "mali vlagatelji spet čakali in čakali, da bodo poplačani", je izpostavil tudi Jožef Horvat (NSi). Kot je dejal, je bilo v DZ "stotine ur razprav o bančni sanaciji", katerih rezultat je velik razvojni zaostanek države in nedelovanje pravne države, saj od odgovornih za bančno luknjo nihče ni zaprt. Horvat je izbrise v bankah označil za politično odločitev, in ne za odgovornost Banke Slovenije.

Anže Logar (SDS) pa je opozoril, da je bil ustavno sporen zakon, ki je omogočal izbris, danes pa se to rešuje na način, da povzroča domnevno novo neustavnost: "Tako bomo spet prišli v obdobje dvojne pravne države, bogatih posameznikov, ki prek upravnega spora vložke v podrejence danes na sodiščih dobijo z dvakratnim dobičkom, in vse ostale, ki si tega ne morejo privoščiti."