c S
Ključen razvojni cilj Posavja je zmanjšanje razvojnega zaostanka 22.10.2019 11:50 Krško, 22. oktobra (STA) - Ključen razvojni cilj Posavja je, da ta statistična regija zmanjša razvojni zaostanek, menijo v Regionalni razvojni agenciji Posavje, ki je v Krškem danes predstavila predlog regionalnega razvojnega programa v novem finančnem obdobju do leta 2027. Med drugimi usmeritvami je tudi prizadevanje za gospodarsko močno in pametno Posavje.

Direktor krške Regionalne razvojne agencije Posavje Martin Bratanič je ob današnji predstavitvi oz. konferenci s predstavitvijo strateškega dela razvojnega programa navedel tudi, da se nameravajo Posavci v novem finančnem obdobju prizadevati še za regijski družbeni razvoj, za zeleno in nizkoogljično regijo, za mobilnost in dostopnost ter skladen prostorski razvoj mest in podeželja.

Sicer pa je treba pregledati vse konkurenčne prednosti Posavja, pri čemer izhajajo iz zdajšnje regionalne ureditve in med drugim stavijo tudi na regijsko specializacijo.

Pri tem bi bilo "pametno razmišljati o prioriteti nizkoogljične družbe, kjer po matriki lahko govorimo tudi o turizmu, gospodarstvu, družbenem in prostorskem razvoju", država pa bo morala oblikovati poseben sklad za t. i. nizkoogljičnost, je poudaril.

Med cilji zelenega in nizkoogljičnega Posavja je izpostavil zagotavljanje visoke kakovosti in ohranjenosti virov ter spodbujanje prehoda v nizkoogljično družbo s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Nadaljeval je, da je cilj prioritete gospodarsko močnega in pametnega Posavja zagotavljanje dinamičnega in konkurenčnega regijskega gospodarstva, temelječega na znanju, inovativnosti in podjetnosti, ter ustvarjanje novih delovnih mest z doseganjem višje stopnje zaposlenosti.

Sicer pa ima Posavje, kjer ob izrazitem odstopanju energetike prevladuje predelovalna dejavnost, precej priložnosti še v drugih oz. perspektivnih dejavnostih. Priložnost Posavja je tudi bližina meje s Hrvaško in dolenjske avtoceste, je pristavil.

Pri mobilnosti in dostopnosti je opozoril na potrebo po izboljšanju regijske notranje in zunanje povezanosti ter na razvoj trajnostne mobilnosti. Cilj skladnega prostorskega razvoja s povezanimi mesti in podeželjem pa je zagotovitev racionalnega in učinkovitega prostorskega razvoja z okrepitvijo kakovosti življenja in regijske prostorske identitete, je še dejal Bratanič.

Statistično regijo Posavje sestavljajo občine Brežice, Krško, Sevnica, Radeče, Bistrica ob Sotli in Kostanjevica na Krki.

S 75.000 prebivalci in površino 968 kvadratnih kilometrov regija predstavlja 3,6 odstotka prebivalstva in 4,8 odstotka površine Slovenije. Po razvitosti se uvršča na sedmo mesto med 12 slovenskimi regijami. Regija ima za leto 2015 vrednost sestavljenega kazalnika regionalne blaginje 3,5, kar jo uvršča na 11. mesto med 12 statističnimi regijami. Nizke vrednosti ima tudi na področju materialne blaginje, še nižje pri kakovosti življenja in najnižje po subjektivni oceni blaginje. Pri bruto domačen proizvodu Posavje dosega 83 odstotkov državnega povprečja.