c S
Odbor za finance sredi živahne razprave o predlogih proračunov 18.10.2019 18:33 Ljubljana, 18. oktobra (STA) - Odbor DZ za finance že več ur razpravlja o predlogih državnih proračunov za prihodnji dve leti. V opoziciji so pričakovano kritični in v proračunskih dokumentih pogrešajo razvojno naravnanost, v koaliciji se strinjajo s prioritetami, ki si jih je zastavila vlada.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je skupaj s predsednikom vlade Marjanom Šarcem predloga obeh proračunov poslancem na izredni seji predstavil 4. oktobra. V preteklih dveh tednih so se nato z njima seznanila posamezna delovna telesa državnega zbora, danes pa ju kot zadnji obravnavajo še člani odbora za finance kot matičnega delovnega telesa za obravnavo proračuna.

Med prioritetami je Bertoncelj izpostavil razvoj, socialo in plače. Poudarek bo na zdravstvu, znanosti, gospodarstvu in varnosti, je dejal.

Poslanci koalicijskih poslanskih skupin načrtom vlade pritrjujejo. "Predloga proračunov sta v okviru danih razmer načrtovana korektno in bosta državi omogočala nadaljnjo stabilno delovanje," je dejala Monika Gregorčič (SMC).

Vlada v prihodnjih dveh letih načrtuje rekordno porabo, povečujejo se tudi načrtovani prihodki. Leta 2020 so tako izdatki določeni pri 10,35 milijarde evrov, leta 2021 pa pri 10,45 milijarde evrov. Prihodki bodo v obeh letih omogočali proračunski presežek, in sicer v višini 0,9 oz. 1,2 odstotka BDP.

Denarja je po Bertoncljevih besedah dovolj. "Vendar se moramo vesti gospodarno," je pozval pred člani odbora. A kot je povedal, je ob rekordnemu proračunu rekordno tudi nezadovoljstvo med proračunskimi uporabniki. "Nobeden od 40 posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikov ni zadovoljen, tudi občine ne," je dejal.

Kritični so tudi poslanci opozicijskih poslanskih skupin. "Mene osebno veseli edino dejstvo, da oba proračuna izkazujeta presežek," je dejal Jani Ivanuša (SNS).

Po oceni Luke Mesca (Levica) ne gre za nič drugega kot za vzdrževanje obstoječega stanja. "Čeprav je gospodarsko stanje v državi dobro in so prilivi rekordni, vlada ni zakrpala nobene od razvojnih lukenj v proračunu in nadaljuje prosti tek, ki ga je nastavila prejšnja ali celo predprejšnja vlada," je dejal in opozoril, da lahko zaradi tega začnemo zaostajati za drugimi državami.

Andrej Šircelj (SDS) se je strinjal z finančnim ministrom, da predloga proračunov spoštujeta fiskalno pravilo, a opozoril, da ne sledita smerem razvoja v naši družbi in prav tako ne v mednarodnem okolju. Sam pogreša predvsem pokojninsko reformo, izboljšave zdravstvenega sistema in investicije.

"Kje so v proračunu reforme," je vprašal tudi Jožef Horvat (NSi). Pripravljalcem proračuna je očital pomanjkanje ambicioznosti. "Ne vidim racionalizacije poslovanja države. Imamo sodobne tehnologije, o katerih lahko na dolgo govorimo, in če ne bomo informatizirali procesov, potem se nam slabo piše," je dejal.

Franc Kramar (SAB) je pozval k zmanjšanju javne porabe, ki je po njegovih besedah bistveno previsoka za zmogljivosti države. "Čas je, da prevetrimo javne službe," je dejal, kritičen pa bil tudi do financiranja nevladnih organizacij, kot je denimo društvo za opazovanje ptic z 20 zaposlenimi, "ki opazujejo ptice, delajo študije in za to porabljajo javna sredstva". Več denarja bi morali ostati za ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, je prepričan poslanec.

Medtem ko je Jože Lenart (LMŠ) dejal, da je na pripravljene proračunske dokumente ponosen, saj več kot 10-milijarden obseg razpoložljivih sredstev pomeni blaginjo, pa je Marko Pogačnik (SDS) razočaran.

"Proračun, ki ga je pripravila vlada, ni razvojno naravnan. Če bi bil, bi več denarja namenili za investicije," je dejal Pogačnik. Vladi je očital, da bo nadaljevala politiko zadolževanja in dodatnega obremenjevanja prebivalstva in gospodarstva, kritičen pa bil tudi do Bertoncljevih besed, da Slovenija uspešno zmanjšuje javni dolg. Nominalno se namreč dolg povečuje, zmanjšuje se namreč le v deležu BDP, je dejal.

Po opravljeni obravnavi predlogov proračunov se bodo člani odbora za finance danes opredelili tudi do približno 80 vloženih dopolnil, lahko pa sprejeli tudi svoja. DZ bo zatem gradivo vrnil vladi, da bo pripravila dopolnjen predlog, tega pa bo nato DZ potrjeval na redni novembrski seji.