c S
DZ vladi vrača predloga proračunov brez dopolnil 18.10.2019 21:33 Ljubljana, 18. oktobra (STA) - Odbor DZ za finance je danes kot zadnje od parlamentarnih delovnih teles obravnaval predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Svojih dopolnil ni pripravil, prav tako ni podprl nobenega od predlogov za prerazporeditve poslancev SDS in NSi. Zdaj mora vlada v treh tednih pripraviti končni osnutek obeh proračunov.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je skupaj s predsednikom vlade Marjanom Šarcem predloga obeh proračunov poslancem na izredni seji predstavil 4. oktobra. V preteklih dveh tednih so se nato z njima seznanila posamezna delovna telesa državnega zbora, danes pa so ju kot zadnji obravnavali še člani odbora za finance kot matičnega delovnega telesa za obravnavo proračuna.

Bertoncelj je uvodoma dejal, da je vlada proračunske dokumente za prihodnji dve leti pripravila z mislijo na blaginjo in stabilnost. "Nismo torej mislili le na danes, pač pa tudi na jutri," je dejal. Upoštevali so tudi omejitve, ki jih nalaga fiskalno pravilo.

Vlada je prav tako upoštevala zadnje makroekonomske napovedi, ki kažejo, da se gospodarska rast upočasnjuje, tveganja za nižjo rast v prihodnjih dveh letih pa se povečujejo. "Ohlajanje je torej na obzorju," je dejal Bertoncelj in ugotovil, da upočasnjena dinamika rasti pomeni neposredni signal tudi za doseganje ciljev javnih financ.

Vlada se je na to odzvala s sklepom, da bo za leto 2020 načrtovala za 100 milijonov evrov nižje izdatke državnega proračuna, kot ji dovoljuje odlok o najvišji dovoljeni porabi javnih blagajn, ki ga je aprila potrdil DZ. Leta 2020 so tako izdatki določeni pri 10,35 milijarde evrov, leta 2021 pa pri 10,45 milijarde evrov.

Prihodki bodo v obeh letih omogočali proračunski presežek, in sicer v višini 0,9 oz. 1,2 odstotka BDP. Presežki neposredno vplivajo tudi na gibanje stanja dolga, ki se pomembno znižuje, je poudaril minister in napovedal, da se bodo zato lahko zmanjševali tudi izdatki za plačila obresti.

Iz proračunskih dokumentov so razvidne prioritete vlade, to so razvoj, sociala in plače. Poudarek bo na zdravstvu, znanosti, gospodarstvu in varnosti, je povedal Bertoncelj. Denarja je po njegovih besedah dovolj, vendar je proračunskim uporabnikom priporočil, da se obnašajo gospodarno.

Poslanci koalicijskih poslanskih skupin so tem načrtom pritrjevali. "Predloga proračunov sta v okviru danih razmer načrtovana korektno in bosta državi omogočala nadaljnjo stabilno delovanje," je dejala Monika Gregorčič (SMC).

Minister je sicer povedal, da je ob rekordnemu proračunu rekordno tudi nezadovoljstvo med proračunskimi uporabniki. "Nobeden od 40 posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikov ni zadovoljen, tudi občine ne," je dejal.

Kritični so bili tudi poslanci opozicijskih poslanskih skupin. "Mene osebno veseli edino dejstvo, da oba proračuna izkazujeta presežek," je dejal Jani Ivanuša (SNS).

Po oceni Luke Mesca (Levica) ne gre za nič drugega kot za vzdrževanje obstoječega stanja. "Čeprav je gospodarsko stanje v državi dobro in so prilivi rekordni, vlada ni zakrpala nobene od razvojnih lukenj v proračunu in nadaljuje prosti tek, ki ga je nastavila prejšnja ali celo predprejšnja vlada," je dejal in opozoril, da lahko zaradi tega začnemo zaostajati za drugimi državami.

Andrej Šircelj (SDS) se je strinjal z finančnim ministrom, da predloga proračunov spoštujeta fiskalno pravilo, a opozoril, da ne sledita smerem razvoja v naši družbi in prav tako ne v mednarodnem okolju. Sam pogreša predvsem pokojninsko reformo, izboljšave zdravstvenega sistema in investicije.

"Kje so v proračunu reforme," je vprašal tudi Jožef Horvat (NSi). Pripravljavcem proračuna je očital pomanjkanje ambicioznosti. "Ne vidim racionalizacije poslovanja države. Imamo sodobne tehnologije, o katerih lahko na dolgo govorimo, in če ne bomo informatizirali procesov, potem se nam slabo piše," je dejal.

Franc Kramar (SAB) je pozval k zmanjšanju javne porabe, ki je po njegovih besedah bistveno previsoka za zmogljivosti države. "Čas je, da prevetrimo javne službe," je dejal, kritičen pa bil tudi do financiranja nevladnih organizacij, kot je denimo društvo za opazovanje ptic z 20 zaposlenimi, "ki opazujejo ptice, delajo študije in za to porabljajo javna sredstva". Več denarja bi morali ostati za ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, je prepričan poslanec.

Medtem ko je Jože Lenart (LMŠ) dejal, da je na pripravljene proračunske dokumente ponosen, saj več kot 10-milijarden obseg razpoložljivih sredstev pomeni blaginjo, pa je Marko Pogačnik (SDS) razočaran.

"Proračun, ki ga je pripravila vlada, ni razvojno naravnan. Če bi bil, bi več denarja namenili za investicije," je dejal poslanec SDS. Vladi je očital, da bo nadaljevala politiko zadolževanja in dodatnega obremenjevanja prebivalstva in gospodarstva, kritičen pa bil tudi do Bertoncljevih besed, da Slovenija uspešno zmanjšuje javni dolg. Nominalno se namreč dolg povečuje, zmanjšuje se namreč le v deležu BDP, je oporekal ministru.

Člani odbora so se v nadaljevanju opredelili še do približno 80 vloženih dopolnil k predlogoma proračunov, ki so jih vložili poslanci SDS in NSi, a niso podprli nobenega.

DZ bo zdaj oba dokumenta v pričakovanju, da bo pri pripravi dopolnjenih predlogov preučila in v največji možni meri upoštevala stališča in predloge iz razprav na sejah parlamentarnih odborov, vrnil vladi. Nato naj bi proračuna potrjeval na novembrski seji.