c S
Na zasedanju IMF in Svetovne banke pozivi h končanju trgovinskih vojn 19.10.2019 11:14 Washington, 19. oktobra (STA) - Na jesenskem zasedanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 189 držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke so se okrepili pozivi h končanju trgovinskih vojn. Te so namreč največji krivec za upočasnjevanje svetovne rasti, ki največ škode prinašajo najbolj revnim.

Nova direktorica IMF Bolgarka Kristalina Georgieva je v četrtek dejala, da bi bilo lepo, če bi iz trgovinskih premirij prešli v trgovinski mir. Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko bo po ocenah IMF do konca naslednjega leta svetovni gospodarski rasti odščipnila 0,8 odsotne točke.

Po najavi zadnjega premirja med stranema, za katerega pa se ne ve, ali bo zares trajalo ali ne, pa naj bi bila škoda nekoliko manjša, trgovinska vojna naj bi rast zmanjšala za 0,6 odstotne točke.

IMF ocenjuje, da bodo carine, pri čemer upoštevajo tudi zadnje ameriške na uvoz iz EU in pričakovane povračilne ukrepe EU na ameriški izvoz, svetovno gospodarstvo do konca prihodnjega leta stale 700 milijard dolarjev v obliki izgubljenega BDP.

Te težave so zaznamovale petkovo zasedanje denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC), ki se bo končalo danes s sprejemom skupne sklepne izjave. V njej naj bi se zavzeli za reševanje trgovinskih sporov prek reform, ki bi jih uveljavila Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Težave so tudi kompenzacijski ukrepi z devalvacijami nacionalnih valut. IMF je priznal, da še nima mehanizma, s katerim bi to omejil.

Države članice IMF so se v petek dogovorile, da bo posojilni sklad ohranil fond v višini 1000 milijard dolarjev, s čimer bo lahko pomagal državam v času ohlajanja rasti. Sprememb v višini sredstev ne bo, saj je ameriški finančni minister Steven Mnuchin kot predstavnik največje delničarke to odredil že aprila skupaj z nasprotovanjem spremembi sistema kvot.

Novi predsednik Svetovne banke David Malpass je medtem dejal, da je glavni fokus tokratnih zasedanj ponovni zagon svetovne gospodarske rasti. Na svetu okrog 700 milijonov ljudi živi v skrajni revščini, kar je vsak 12 prebivalec planeta. Podaljšana upočasnitev rasti bo najbolj škodila prav njim, zato je treba ukrepati, je menil.