c S
Odbor EU skozi četrtletno poročilo o izvajanju kohezijske politike 18.10.2019 13:15 Ljubljana, 18. oktobra (STA) - Odbor za zadeve EU se je seznanil s četrtletnim poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020. "Črpanje še ni idealno, se je pa stanje bistveno izboljšalo. Prihajajo trije najmočnejši meseci in računamo, da se bo slika do konca leta močno popravila," je povedala Nevenka Ribič iz vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko.

Poročilo je pripravljeno do konca junija, a je Ribičeva predstavila podatke do konca avgusta. Od januarja 2014 do konca avgusta je bilo izdanih za 2,52 milijarde evrov odločitev o finančni podpori za projekte in programe, kar je 82 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca avgusta na terenu izvajalo za 2,02 milijarde evrov oziroma 66 odstotkov programov in projektov.

Iz državnega proračuna je bilo upravičencem izplačanih nekaj več kot 851 milijonov evrov, kar je 28 odstotkov vseh sredstev. Slovenija je do konca avgusta letos Evropski komisiji posredovala za 779 milijonov evrov zahtevkov za plačila oziroma 25 odstotkov razpoložljivih sredstev, konec septembra pa se je ta številka dvignila na 812 milijonov evrov oziroma 26,4 odstotka.

"Ocenjujemo, da je stanje v prvih dveh fazah zadovoljivo, se je treba pa osredotočiti na razkorak med drugo in tretjo fazo. Spodbuditi je treba tudi izvajanje projektov na terenu in pospešiti potrjevanje zahtevkov na ministrstvih," je menila Ribičeva in izpostavila še, da vzporedno s temi postopki intenzivno delajo tudi na dokumentih za naslednje programsko obdobje.

To je v razpravi izpostavil tudi Jožef Horvat (NSi). Projekti, ki črpajo evropska sredstva sedaj, so bili pripravljeni v času prejšnje perspektive. "Treba se je zavedati, da bo z vsako perspektivo evropskih sredstev manj, zato je treba čimprej začeti pripravljati projekte za naslednjo perspektivo," je opozoril.

Razkorak med izplačili iz državnega in evropskega proračuna se je zmanjšal na okoli odstotek, ta je v preteklosti presegel 10 odstotkov. To je pozdravil Andrej Rajh (SAB). Skupaj z Jožefom Horvatom (NSi) sta obžalovala, da Slovenija bolj ne koristi tudi sredstev iz t. i. Junckerjevega načrta.

Glede informacijskega sistema, ki je pomemben pri uspešnosti črpanja, poleti pa je državi celo grozila zaustavitev izplačil iz evropske blagajne, je Ribičeva povedala, da so težave izhajale predvsem iz povezav med tremi sistemi. V zadnjih mesecih so izvedli več nadgradenj, spremenili so delovanje nekaterih sistemskih kontrol itd. Največje težave, s katerimi se soočajo, so povezane z izpolnjevanjem listin za nazaj.

A to, da se sedaj zadeve odvijajo hitreje, po mnenju Alenke Jeraj (SDS) ni dovolj, da se sedaj službo samo hvali. "Če ti nekdo ponuja denar, bi moral biti tempo ves čas hud," je menila. Tudi Franc Trček (Levica) je ocenil, da bi morali pripraviti "malo bolj resen krizni načrt, vključno z rešitvami za ustrezne kadre".