c S
Židan ob prejemu poročila opozoril na počasno črpanje evropskih sredstev 17.10.2019 18:58 Ljubljana, 17. oktobra (STA) - Predsednik DZ Dejan Židan je danes sprejel člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, ki mu je predal letno poročilo sodišča. Židana veseli, da je sodišče pri revidiranju slovenskih projektov zaznalo le eno manjšo nepravilnost, manj zadovoljen pa je s hitrostjo črpanja evropskih sredstev.

Kot je v izjavi za medije po prejemu poročila dejal Židan, ga je Jereb razveselil s podatkom, da so pri revidiranju slovenskih projektov zaznali le eno manjšo nepravilnost, medtem ko so v nekaterih drugih državah zaznali tudi zelo velike. "Ne veseli pa me dejstvo, da evropskih sredstev še vedno ne črpamo z želeno hitrostjo," je poudaril.

Z Jerebom sta govorila tudi o okoljskih temah, ki so po Židanovih besedah tudi v Sloveniji vse pomembnejše. "Med drugim me je zanimalo, kakšen je odnos računskega sodišča do tega področja. Seznanjen sem, da poteka vse več revizij, kar pozdravljam," je izpostavil.

Jereba je ob tem seznanil z vpetostjo državnega zbora v okoljsko tematiko, ki je po njegovih vse močnejša. "Novembra pripravljamo izjemno pomembno strateško razpravo o podnebnem dogovoru, okoljska problematika pa bo tudi ena od glavnih tem sodelovanja slovenskega parlamenta pri slovenskem predsedovanju Svetu EU," je dodal Židan.

Jereb je pojasnil, da so ugotovitve Evropskega računskega sodišča glede Slovenije podobne lanskim. "Tretjič zapored smo izdali mnenje s pridržkom glede izvajanja evropskega proračuna. Slovenija je v tem delu gotovo med boljšimi članicami, kar se tiče pravilnosti izvajanja proračuna in pravilnosti vplačil vanj," je povedal.

Opozoril pa je, da je bila Slovenija lani edina, ki še ni spremljala rezultatov izvajanja evropskih programov; to je uredila šele letos.

Izpostavil je tudi, da je bila Slovenija glede črpanja evropskih sredstev lani še vedno šesta najslabša članica EU. "Vendar pa glede na to, da je za 1,8 milijarde evrov prevzetih obveznosti, upam, da se bo tempo črpanja v prihodnjih letih povečal," je dejal.

Poudaril je še, da mora Slovenija precej pozornosti nameniti tudi temu, da bo opredelila projekte, ki jim bo namenila sredstva, ki so še razpoložljiva do konca prihodnjega leta.

V vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so ob današnji seznanitvi vlade z letnim poročilom Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2018 poudarili, da se Jerebova ocena nanaša zgolj na obdobje do konca leta 2018 in zajema pet skladov.

Od teh skladov dva sodita pod ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v sklopu evropske kohezijske politike pa obravnavajo tri sklade: Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad.

"Za vladno službo je torej pomemben podatek, ki se nanaša na črpanje v okviru teh treh skladov. Skupna vsota počrpanih sredstev je ob koncu lanskega leta dosegala 16 odstotkov in se v zgolj devetih mesecih letošnjega leta dvignila na 26,2 odstotka, iz česar je razviden več kot 10-odstotni napredek. To je za časovnico izvajanja evropske kohezijske politike v aktualnem obdobju, ko je do izteka perspektive še štiri leta, pravzaprav dober rezultat," so poudarili.

Posebej so izpostavili, da se ocena Evropskega računskega sodišča nanaša na zadnjo fazo porabe evropskih sredstev. "Pred nami je še štiriletno obdobje, v katerem je dovolj časa za počrpanje sredstev. Naj še enkrat poudarimo, da so projekti v polnem teku in bodo omogočili, da bo Slovenija počrpala vseh 3,068 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki jih lahko koristi do leta 2023," so zapisali.