c S
Osveščanje o izkoriščanju delavcev s pomočjo sobe pobega 17.10.2019 18:58 Ljubljana, 17. oktobra (STA) - Tudi letos, že tretje leto zapored, je ekipa socialnega marketinga Iz principa, ki je del združenja Drogart, v Ljubljani pripravila sobo pobega o izkoriščanju delavcev, s katero želi osveščati o velikih težavah na tem področju. Najbolj izpostavljeni so tuji delavci in mladi, ki ne poznajo svojih pravic, je bilo slišati na današnji predstavitvi.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da eno največjih težav za tuje delavce predstavljajo posredniki, ki se vtihotapijo v marketinške mreže in oblikujejo vzorce migrantov, še preden ti pridejo na delo v Sloveniji. Privzgojijo jih na način, da je pomembna le urna postavka in da se dela, kolikor lahko, je dejal.

Ravno ta teden so po njegovih besedah obravnavali delavca v avtoprevozništvu, ki se je z delodajalcem dogovoril za plačilo po nekaj centov na kilometer. Mogoče ne gre za prisilno delo, gre pa za "push faktor", je dejal Lukić. "Posrednik je vesel, ko opremi osebo z dezinformacijo, da živi v malem balončku, kjer jo je lahko izkoriščati," je bil oster. "Treba je jasno reči izkoriščanju izkoriščanje," je dejal in sklenil z besedami, da je izkoriščanje "podporna struktura našega udobnega življenja". "V Ljubljani je lepa urejena okolica, za vsakim kotičkom, granitno kocko, pa se skriva izkoriščanje".

Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus je opozorila na slabo osveščenost mladih, ki so pogosto ujeti v prekarne oblike dela. Če je prekarnost vse, kar ni pogodba za nedoločen čas, potem je v negotovih oblikah dela med 70 in 80 odstotkov mladih ali še več, je navedla. V času krize je prekarnost po njenih beseda postala "normalna". "To ni bila nikoli izbira mladih, v to so bili pahnjeni. Prisiljeni so bili, da so tiho, ponižni, hvaležni, da imajo priložnost za delo," je dejala.

V njihovem sindikatu opažajo, da študentsko delo pogosto nadomešča redno delo, pri čemer pa študent nima nobenih pravic. Dogaja se celo, da delodajalec od študenta zahteva 80 ur brezplačnega uvajanja v študentsko delo, česar zakon ne pozna, je opozorila. Poleg tega se dijaki in študenti pogosto ne zavedajo, da jim na osem ur dela pripada plačan odmor za malico. Med problemi je izpostavila še razraščenost dela na črno.

Suzana Mašat z Inšpektorata RS za delo je pojasnila, da inšpektorji pogosto beležijo izkoriščanje delavcev, pri čemer so med glavnimi indikatorji izkoriščanja neizplačila plač, socialnih prispevkov in regresov, neupoštevanje pravic, povezanih s porodniško odsotnostjo ter neustrezne pogodbe o zaposlitvi in delovna dovoljenja. Napoteni delavci in delavci migranti pogosto ne delajo tistega, kar naj bi. Problematična sta tudi delo na črno in prekarnost, je naštela. Po njenih besedah pa ni vsako izkoriščanje kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.

Darja Šlibar s Specializiranega državnega tožilstva pa je pojasnila, da se pod kazniva dejanja s področja trgovine z ljudmi šteje prisilno delo. Tovrstnih kaznivih dejanj v Sloveniji po njenih besedah ni veliko, a obstajajo. Med drugim so obravnavali posamezne primere beračenja, ko je prišlo do izkoriščanja tujcev v socialni stiski, ki so pristajali na celodnevno beračenje brez kakršnegakoli zaslužka. Izpostavila je tudi primer mladega dekleta, kupljenega v tujini za poroko v Sloveniji, kjer je postala služabnica in delala pod prisilo.

Na vse to želi opozoriti tudi organizator sobe pobega, ki bo odprta od danes do 25. oktobra, njen obisk pa je brezplačen. V enourni igri, katere cilj je priti iz izkoriščevalskega okolja, se igralec sooči z dejstvi grobega izkoriščanja delavskih pravic, neplačevanja opravljenega dela, zaposlovanja na črno, težav prekarnega dela, psihičnih in fizičnih zlorab delavcev ter prisilnega dela. "V takšne situacije lahko pademo vsi," je poudarila Tanja Rudolf Čenčič iz socialnega marketinga Iz principa.