c S
DZ ni sprejel priporočila za natančne podatke o sredstvih za dolgotrajno oskrbo 18.10.2019 07:06 Ljubljana, 17. oktobra (STA) - DZ ni sprejel priporočila v zvezi z mnenjem računskega sodišča, po katerem država ni bila uspešna pri storitvah socialnega varstva za starejše. Po predlogu priporočila, ki ga je pristojni odbor potrdil, naj bi raziskali obseg sredstev za projekte, ki bi zgolj pokazali ustreznost ali neustreznost predvidenih rešitev v zvezi z dolgotrajno oskrbo.

Za sprejetje priporočila je glasovalo 38 poslancev, proti pa 42.

Predlog priporočila se je nanašal na mnenje računskega sodišča, da vlada oz. ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri dostopnosti storitev socialnega varstva in da so za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve pri dolgotrajni oskrbi ustrezne ali ne, namenili nesorazmerno veliko sredstev. Glede na predlog priporočila naj bi v pol leta sprožili ustrezne postopke in preučili ustreznost obsega namenjenih sredstev za omenjene projekte. Proti odgovornim naj bi sprožili tudi potrebne postopke za ugotovitev njihove odškodninske in kazenske odgovornosti. Odbor DZ za delo je tak predlog v sredo sicer potrdil.

Ministrstvo za delo naj bi glede na predlog tudi sprejelo ustrezne ukrepe za dostopnost in dosegljivost storitev socialnega varstva upravičencem in o tem v mesecu dni poročalo DZ. Nadalje naj bi omejilo nadomestilo za vloženi kapital, ki jih posameznemu domu za starejše s koncesijo priznava v ceni storitve, ter spremenilo podzakonske akte tako, da bi bili jasno določeni standardi za storitve oskrbe v posamezni oskrbovalni kategoriji.

Poslanke in poslanci so popoldne v splošni razpravi sicer med drugim pozivali k nujnemu sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je dejal, da bo zakon predvidel enotno vstopno točko tako za informacije kot tudi za enotno oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Prav tako bo opredelil uvedbo enotne ocenjevalne lestvice, po kateri bodo posamezniki lahko obravnavani na enak način.

Nadalje bo zagotovil nabor storitev, prilagojenih potrebam uporabnikov, in podporo izvajalcem neformalne oskrbe. Določil bo učinkovito mrežo izvajalcev formalne oskrbe in uredil učinkovit javni nadzor nad storitvami. Zagotovil bo tudi višji delež javnih sredstev in razbremenil uporabnike, njihove svojce in lokalne skupnosti pri plačilu storitev, je še povedal Pliberšek.

Primož Siter iz Levice pa je menil, da za reševanje nekaterih akutnih problemov sploh ni potreben zakon, ampak le "nekaj politične volje, zdrave pameti in človečnosti". "Tako bi denimo preprečili, da bodo oskrbovanci domov še naprej preplačevali storitve," je poudaril.

Karmen Furman iz SDS je spomnila na navedbe računskega sodišča, da skupnostne oblike glede na demografsko strukturo prebivalstva niso prava rešitev in da bi bilo treba več sredstev nameniti za institucionalno varstvo, torej za domove. Trenutno je po njenih besedah že dobrih 11.000 aktualnih prošenj za sprejem v dom, medtem pa se država usmerja v skupnostne oblike.

Reševanja obravnavane problematike se ni mogoče lotiti brez medgeneracijske solidarnosti, pa je izpostavil Igor Zorčič iz SMC. Po njegovih besedah se je namreč nujno vprašati, kdo bo to plačal.

Če bi res hoteli dobiti pravo sliko o problematiki, bi moral predlagatelj izredne seje počakati na odzivno poročilo ministrstva za delo, je menila Mateja Udovč iz SMC. Spomnila je, da je priporočilo DZ politični in ne pravni akt in tako nima pravnih učinkov. Ugotovitve revizijskega poročila in odzivno poročilo na revizijsko poročilo bi morali po njenih besedah preučiti organi pregona in ugotavljati morebitno odškodninsko ali celo kazensko odgovornost posameznih akterjev.

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji, objavljeni 17. septembra, ugotovilo računsko sodišče. Poleg tega država ni zagotovila enake obravnave upravičencev ter ustrezno načrtovala novega sistema dolgotrajne oskrbe, so zapisali v reviziji za obdobje od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018.

Vlada je po njihovih ugotovitvah za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov. To je po njihovi oceni nesorazmeren strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih zmogljivosti. Od ministrstva za delo je zahtevalo odzivno poročilo.