c S
Skozi proračunska predloga za 2020 in 2021 še tri zainteresirana delovna telesa 16.10.2019 18:24 Ljubljana, 16. oktobra (STA) - S proračunskima predlogoma za 2020 in 2021 so se danes seznanila še tri zainteresirana parlamentarna delovna telesa, odbora za gospodarstvo in zunanje zadeve ter komisija za nadzor javnih financ. V četrtek bo sledila še komisija za narodni skupnosti, nato pa se bo proračunskih dokumentov v petek kot zadnji lotil matični odbor za finance.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je pred odborom DZ za gospodarstvo poudaril, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri pripravi proračuna za leto 2020 in predloga proračuna za leto 2021 sledilo svoji osnovni viziji, ki gre v smeri "nadaljnje krepitve mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij, pa tudi aktivnega spremljanja in spreminjanja strukture slovenskega gospodarstva v tako, ki bo čim bolj prilagojena zahtevam globalne ekonomije".

Višina sredstev na gospodarskem področju je za leto 2020 pri 132,5 milijona evrov, kar glede na lani pomeni povečanje za dobrih 10 milijonov evrov, a predvsem na račun sprememb pri financiranju investicijskih projektov občin - financiranje se zvišuje z dveh na štiri odstotke, je spomnil Cantarutti. Tako bo država za ta namen namesto 35 milijonov, kot je predvideno letos, prihodnje leto namenila 45,4 milijona evrov.

Pri ključnih postavkah je Cantarutti ob financiranju investicijskih projektov občin izpostavil trženje in razvoj turizma. Pozitivno je ocenil delo Slovenske turistične organizacije (STO) in spomnil, da je za leto 2020 za STO predvidenih dobrih 11 milijonov in za leto kasneje skoraj 12 milijonov evrov. Pomembna postavka je podpora investitorjem, za kar je letos predvidenih dobrih 10 milijonov evrov. Prihodnje leto je tukaj zastavljenih devet, v letu 2021 pa 15 milijonov evrov.

Na področju problemskih območij je predvidenih dobrih pet milijonov evrov v 2020 in 10 milijonov v 2021. Za spodbujanje internacionalizacije, še posebej malih in srednjih podjetij, imajo na gospodarskem ministrstvu načrtovanih za leto 2020 dobre tri milijone evrov, v letu 2021 pa štiri milijone.

Med pomembnejšimi novimi projekti ministrstva v prihodnjih dveh letih je Cantarutti izpostavil še predstavitev Slovenije na svetovni razstavi Expo v Dubaju, za kar je predvidenih okoli 2,5 milijona evrov v vsakem od prihodnjih dveh let. Tu je še sodelovanje v programih Evropske vesoljske agencije ter prihajajoče predsedovanje Slovenije EU. Glede razvojne naravnanosti proračuna se je Cantarutti zavzel za to, da razvoj slovenske ekonomije ne bi temeljil samo na evropskih kohezijskih sredstvih.

Poslanci so bili večinoma s predstavljenim zadovoljni, a so vseeno izrazili nekaj pripomb. Boštjan Koražija iz Levice je bil denimo kritičen dol povečevanja državnih subvencij za subvencije zasebnim podjetjem. "Država bi morala pri razvojni politiki prevzeti aktivno vlogo in poskrbeti, da bo razvoj služil javnemu interesu, ne pa zasebnim interesom kapitalistov," je bil kritičen.

Do dela STO sta bila med drugim kritična Franc Kramar (SAB) ter Suzana Lep Šimenko (SDS). Oba sta organizaciji očitala, da promovira le glavne turistične destinacije. Nataša Sukič iz Levice je bila kritična do širših vladnih proračunskih načrtov, med drugim do načrtov v zvezi z revnejšimi in starejšimi.

Precej poslanskih očitkov je letelo tudi na to, da naj bi v Sloveniji pozabljali na decentraliziran razvoj. Cantarutti je to zavrnil, med drugim z besedami, da niti minister niti oba državna sekretarja ne prihajajo iz Ljubljane. "Razumemo, da je treba Slovenijo enakomerno razvijati," je zatrdil.

S predlogoma proračunov za prihodnji dve leti se je seznanil tudi odbor za zunanjo politiko. Proračuna za delovanje zunanjega ministrstva se povečujeta, predvsem na račun slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2021.

Predlog proračuna za zunanje ministrstvo za leto 2020 znaša 100,4 milijona evrov, za leto 2021 pa 112,6 milijona. Za primerjavo - zunanje ministrstvo ima letos na voljo 93,8 milijona evrov.

Kot je pojasnil zunanji minister Miro Cerar, se obseg sredstev za leti 2020 in 2021 povečuje predvsem na račun dodatnih sredstev, povezanih s predsedovanjem Svetu EU, za katero bo Slovenija namenila okoli 80 milijonov evrov.

Zunanje ministrstvo ima za predsedovanje v letu 2020 predvidenih dobrih deset milijonov evrov, v letu 2021 pa dobrih 13 milijonov.

Cerar si želi, da bi dobili več sredstev tudi za nekatere druge postavke, predvsem za širitev mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) in za gospodarsko diplomacijo.

S proračunskimi dokumenti za leti 2020 in 2021 se je danes seznanila tudi komisija DZ za nadzor javnih financ. Ta ni predlagala nobenih dopolnil, je bilo pa slišati več pomislekov.

Poslanec SDS Andrej Šircelj je med drugim ugotavljal, da računovodsko ni posebnih pripomb glede proračunskih predlogov. V luči močne rasti prihodkov v zadnjih letih pa se je vprašal, kam je in bo šel dodaten denar ter v kolikšni meri se bo izboljšalo življenje državljanov. Ti po njegovem prepričanju pozitivnih gibanj večinoma ne čutijo v kakovosti svojega življenja. Pogreša kakovostno ekonomsko politiko, premalo pa je tudi prizadevanj za izboljšanje javne porabe.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je opozorila, da so v predlaganih proračunih prihodki res bistveno višji kot pred leti, a leta 2014 je npr. proračun beležil okoli 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, zdaj pa je predvidenih okoli pol milijarde evrov presežka.

Poudarila je tudi, da so šle v zadnjih letih navzgor plače v javnem sektorju, narasli so transferji posameznikom in gospodinjstvom, brezposelnost je nizka, plače višje, dvignila se je minimalna plača in z razbremenitvijo regresa tudi razpoložljivi dohodek. Ljudje tako pozitivna gibanja po njenem mnenju vendarle občutijo, več denarja je tudi na drugih področjih.

Robert Polnar (DeSUS) je medtem opozoril, da bo proračun v prihodnjih dveh letih ustvaril več kot 1,1 milijarde evrov presežka ob dejstvu, da ni področja, kjer ne bi bilo celega niza težav in potreb po dodatnih sredstvih. Jože Lenart (LMŠ) pa je pripomnil, da je pri razvojnih prizadevanjih države po njegovem mnenju danes morda že cokla fiskalno pravilo. Polnar ga je dopolnil, da bi lahko, če smo res oblikovali strožje fiskalno pravilo od ostalih evrskih držav, tega preoblikovali, da bi bil manj omejevalen.

Z njima se ni strinjal Dušan Verbič (SMC), ki meni, da bi bilo iskanje obvodov za omilitev fiskalnega pravila neodgovorno. Zanimalo ga je tudi, ali sta proračunska predloga v okviru fiskalnega pravila in kakšno je stališče fiskalnega sveta.

Jazbečeva je dejala, da stališča fiskalnega sveta še ne poznajo, pričakujejo ga v naslednjem tednu. Obenem je spomnila, da fiskalno pravilo ni predpisano za proračun, ampak za celoten sektor država, ki je precej širši pojem.

Državni svet, ki je tokrat zasedal v Kanalu ob Soči, pa po burni razpravi ni podprl predlaganih proračunskih dokumentov. Med drugim so izrazili zaskrbljenost, da je v rekordnem proračunu premalo sredstev namenjenih investicijam, opozorili so na neučinkovitost pri črpanju evropskih sredstev, kot neustrezno pa ocenili tudi predvideno financiranje občin.