c S
Odbor le počasi skozi davčni paket vlade 16.10.2019 18:24 Ljubljana, 16. oktobra (STA) - Odbor DZ za finance je po skoraj petih urah razprave za obravnavo na plenarni seji pripravili šele polovico davčnega paketa, v katerega je vlada vključila predloge za razbremenitev stroškov dela in zvišanje obdavčitve kapitala. Največ pripomb imajo navzoči na predlog novele zakona o dohodnini, ki je na dnevni red uvrščen kot zadnji.

Doslej je odbor za obravnavo na plenarni seji pripravil predloga novel zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter o davku od dohodkov pravnih oseb.

Z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se v slovensko poslovno okolje vnaša novost - minimalno stopnjo obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov. Zaradi tega se bo v državni proračun steklo dodatnih 47 milijonov evrov prihodkov letno, je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja davčnih olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se namreč omejuje na 63 odstotkov davčne osnove. S tem bo torej vedno obdavčenih najmanj 37 odstotkov prihodkov podjetij.

"Slovenski podjetniki si tega ne zaslužijo," je dejal Andrej Šircelj (SDS). Tako kot poslanci NSi je pozval k podpori dopolnilu, s katerim bi se uvedba minimalne davčne stopnje iz predloga novele zakona črtala, a podpore ni bilo dovolj.

Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se ne spreminja in torej ostaja pri 19 odstotkih, s tem pa se ne strinjajo poslanci Levice, ki si želijo višjo obdavčitev kapitala. Zato so vložili dopolnilo, po katerem bi minimalno stopnjo obdavčitve dohodkov pravnih oseb zvišali na deset odstotkov. "S tem bi zajeli zastojnkarje, ki se tako ali drugače izogibajo plačevanju davka na dobiček," je dejal poslanec Levice Luka Mesec, vendar je odbor tudi to dopolnilo zavrnil.

Z novelo zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se bo stopnja tega davka zvišala s sedanjih 25 na 27,5 odstotka. Spreminja se tudi način priznavanja normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove, še naprej pa se bo stopnja davka vsakih pet let imetništva znižala za pet odstotnih točk. Prav tako v primeru odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta že v prvem letu imetništva ostaja stopnja davka pri 40 odstotkih.

V delu opozicije so tem spremembam nasprotovali. "Trg izvedenih finančnih instrumentov je v Sloveniji že tako ali tako nerazvit, z zvišanjem davka ga bomo le še bolj zavrli," je dejal Šircelj. Podobno je menil Jožef Horvat (NSi): "Gre za nek kozmetični popravek, od katerega bodo imeli država in državljani le škodo." V SDS in NSi so predlagali, naj se stopnja davka ne zvišuje, a njuni dopolnili nista dobili zadostne podpore.

Na dnevnem redu današnje seje sta še predloga novel zakonov o davčnem postopku ter o dohodnini. Glede slednjega so poslanci Levice zahtevali umik z dnevnega reda, vendar so preostali člani odbora menili drugače.

Predlog novele zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša razbremenitev lestvice za odmero dohodnine, je zadnja točka dnevnega reda današnje seje odbora za finance, a so številni poslanci že predstavili svoje stališče. Mesec je denimo dejal, da ne držijo Bertoncljeve besede o razbremenitvi srednjega plačnega razreda. Kot je pojasnil, bo delavec s povprečno plačo razbremenjen za 13 evrov na mesec, njegov šef s šestkratnikom povprečne plače pa kar za 166 evrov oz. 12-krat več. "To ni reforma za srednji razred, pač pa za menedžerje in funkcionarje," je dejal.

Po drugi strani bodo v SDS in NSi poskušali doseči, da bi bila razbremenitev lestvice za odmero dohodnine še večja. "Predlagane davčne razbremenitve so prenizke, državljani in gospodarstvo si zaslužijo višje," je dejal Marko Pogačnik (SDS). Horvat pa je dobil občutek, da želi Levica menedžerje izgnati iz te države. "Jaz se postavljam v njihov bran," je dejal.

Poslanci naj bi davčni paket, o katerem je Bertoncelj dejal, da ohranja poslovno okolje stabilno, konkurenčno in predvidljivo, trg dela pa ustvarja bolj ugoden, konkurenčen in mednarodno primerljiv, sprejeli po nujnem postopku na redni oktobrski seji, ki se začne v ponedeljek. Uveljavljen naj bi bil 1. januarja 2020.