c S
Opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude 17.10.2019 07:09 Ljubljana, 16. oktobra (STA) - Državni organi z birokracijo in šikanoznim obnašanjem v veliki meri omejujejo vsakršno zasebno dejavnost v državi. Temu se je treba upreti s sodnimi in drugimi pravnimi sredstvi, ki jih zagotavljata ustava in zakonodaja, so ugotavljali udeleženci današnje konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.

Po ugotovitvah zbranih, ki prihajajo z različnih področij, državni organi s svojim delovanjem omejujejo predvsem zasebno gospodarsko pobudo, zasebne šole in zasebno zdravstvo.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je tako opozoril na nerazumevajoč odnos države do obrtnikov in podjetnikov. "Srečujemo se z močno konkurenco v mednarodnem okolju, kar pomeni, da moramo zniževati cene, država pa nam želi zviševati prispevke," je opozoril. Po njegovih besedah ne želijo rušiti vlade, "želimo pa, da se nas sliši in nekaj ukrene". Zato je pozval k znižanju prispevkov in odpravi birokratskih ovir, saj "rezerv nimamo".

Direktor zasebnega zdravstvenega centra MD medicina Matevž Gorenšek je opozoril, da nerazumevanje države do zasebnega zdravstva bolnikom odreka pravico, da se sami odločajo, ali se bodo zdravili v zasebnem ali v javnem zdravstvenem zavodu. S tem se po njegovih besedah daljšajo tudi čakalne dobe. Denarja za operacije je namreč od leta 2016 dovolj, a se ga ne porablja, ker se ne izrablja kapacitet zasebnih zavodov, je dejal.

V lekarniški dejavnosti po besedah lastnika Lekarne Dobrova Matije Centriha zasebno pobudo omejuje predvsem monopol javnih lekarniških zavodov. "V Sloveniji je zasebno lekarno mogoče odpreti le tam, kjer javni zavod izrazi mnenje, da odprtje lekarne zanj ni zanimivo. Javni zavodi imajo tudi določene davčne olajšave, za prostore pa pogosto ne rabijo plačevati najemnine, kar pomeni, da gre za neke vrste nedovoljeno pomoč države," je opozoril.

V šolstvu se po besedah predstavnika Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov Mateja Mušiča neprimeren odnos do zasebne pobude med drugim kaže skozi financiranje zasebnih visokih šol. "V Sloveniji je 15,5 odstotka študentov vpisanih na zasebne visokošolske zavode, država pa tem namenja le tri odstotke vseh sredstev za visoko šolstvo," je dejal. Slednje je po njegovem predvsem posledica ideologije, ki želi čim bolj omejiti zasebno pobudo, kar pa ni prav. "Ne bi smelo biti pomembno, kdo je ustanovitelj, ampak kako študentu omogočiti tisto, kar rabi za razvoj," je opozoril.

Sodelujoči na konvenciji so skušali ob teh ugotovitvah odgovoriti tudi na vprašanje, kako preprečiti omejevanje zasebne pobude, na katero so opozarjali. Med drugim so se strinjali, da je eden od izhodov uporaba vseh možnih pravnih sredstev. Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca je možen izhod tudi prekinitev z vsemi monopoli. Ti so namreč v navezi z državo po njegovem eden glavnih krivcev, da prihaja do omejevanja zasebne pobude.