c S
Banka Slovenije vnovič opozorila na sporna določila predloga zakona o izbrisih v bankah 16.10.2019 14:33 Ljubljana, 16. oktobra (STA) - V Banki Slovenije so pred glasovanjem o predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v DZ prihodnji teden ponovno opozorili na nekatera njegova sporna določila. V primeru sprejetja zakona bomo prisiljeni izkoristiti vsa razpoložljiva pravna sredstva, so ponovili.

"Predlog zakona kljub večkratnim opozorilom Banke Slovenije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada kot opozorilom zakonodajnopravne službe DZ še vedno krši prepoved monetarnega financiranja in poseganja v finančno neodvisnost centralne banke," je danes dejal direktor pravne službe Banke Slovenije Jurij Žitko.

Če bo DZ predlog zakona v tretjem branju podprl, bo Banka Slovenije prisiljena vložiti pobudo za oceno ustavnosti. "S tem se lahko uveljavitev sodnega varstva odmakne daleč v prihodnost, zato pred glasovanjem predlagamo, da se odločanje zaustavi in poišče rešitev, za katero menimo, da jo je možno najti," je poudaril.

Kot je povzel, so v postopku sprejemanja zakona predlagali več rešitev, kako bi uredili financiranje odškodnin. Po predlogu Banke Slovenije bi le manjši del škode pokrila država, pretežni del pa bi šel iz virov Banke Slovenije.

Predlog namreč predvideva, da bi morala Banka Slovenije sredstva za poplačila zagotoviti iz bodočih dobičkov, ki bi sicer bili namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, poleg tega pa naj bi se za poplačilo poseglo v že obstoječe splošne rezerve centralne banke. "S tem zakon krši tudi finančno neodvisnost Banke Slovenije," je pojasnil Žitko.

V drugi obravnavi je DZ sprejel tudi dopolnilo, po katerem bi Banka Slovenije plačala pavšalno nadomestilo izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem, katerih bruto plača je bila v letu 2013 nižja od povprečne plače v državi. Povračilo naj bi doseglo 80 odstotkov njihove naložbe, a ne več kot 20.000 evrov.

Predlog ob tem Banko Slovenije postavlja v izredno podrejen položaj, so ponovili. Določa namreč, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, naloženo ji je obrnjeno dokazno breme. "Z vidika odgovornosti javnih institucij je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU," je ocenil Žitko.

"V Banki Slovenije ne nasprotujemo ureditvi sodnega varstva za imetnike podrejenega dolga, prav tako razumemo namene predlagane ureditve pavšalne odškodnine. Take rešitve so uvedle tudi nekatere druge države. Prav tako ne nasprotujemo odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica dejanj Banke Slovenije. Ni pa mogoče bremena poplačila odškodnin naložiti le Banki Slovenije ne glede na njeno krivdo," je sklenil Žitko.