c S
Konferenca o minimalni plači: Delodajalci zaskrbljeni, ministrica miri 16.10.2019 11:27 Ljubljana, 16. oktobra (STA) - Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je na današnji konferenci z naslovom Minimalna plača po 1. 1. 2020 - posledice v kolektivnih pogodbah in podjetjih, znova opozorilo na nepredvidljive posledice novele zakona o minimalni plači za podjetja, bojijo se tudi razkroja plačnega sistema. Ministrica za delo Ksenija Klampfer verjame, da ne bo tako hudo.

Predsednik ZDS Marjan Trobiš je uvodoma ponovil, da delodajalci niso bili vključeni v odločanje o lani sprejeti noveli zakona o minimalni plači in da jim je preostalo le malo možnosti, "ponekod celo nič", da se prilagodijo spremembam.

Po njegovih besedah novela nadpovprečno zvišuje stroške dela, povzroča uravnilovko oz. delodajalcem jemlje moč nagrajevanja.

Argumente vlade in poslancev, da bo to priložnost za prestrukturiranje gospodarstva, je zavrnil, saj da prestrukturiranje ni mogoče čez noč. Prepričan je tudi, da se odločevalska stran ne zaveda vseh posledic sprememb.

S tem se je strinjal tudi generalni sekretar ZDS Jože Smole. Kot je izpostavil, bo v posameznih podjetjih prišlo do "enormnih dvigov". Posebej ga skrbi za delovnointenzivna podjetja, v katerih lahko strošek dela predstavlja več kot 50 odstotkov vseh stroškov. Oteženo pa bi bilo lahko tudi poslovanje podjetij, ki nimajo zaposlenih z minimalno plačo, a imajo partnerje z delavci na minimalni plači.

Smole se boji, da bo zaradi novele zakona o minimalni plači prišlo do popolnega razkroja plačnega modela.

"Minimalna plača mora zagotavljati dostojno življenje. Zato je bil prvotni zakon o minimalni plači tudi sprejet, zato sem tudi kot ministrica podprla zadnje spremembe minimalne plače," pa je v svojem govoru opozorila ministrica Klampferjeva.

Na ministrstvu so ocenili, da pretekle, trenutne in napovedane makroekonomske okoliščine omogočajo spremembe, poleg tega je rast minimalne plače v zadnjih letih zaostajala za rastjo drugih makroekonomskih kazalnikov.

Višina minimalne plače je, tako ministrica, pomembna tudi z vidika zagotavljanja zadostnega števila delavcev za slovenska podjetja. Na severovzhodu se delodajalci že soočajo s pomanjkanjem delavcev, ker ti raje za višjo plačilo enako delo opravljajo v Avstriji. Poleg tega Slovenija postaja vse manj zanimiva tudi za prihod delavcev iz manj razvitih držav EU, je opozorila.

Poleg tega kumulativni finančni učinki dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov v letu 2020 na ravni celotnega gospodarstva ne kažejo nesorazmerno velikih finančnih učinkov, gre za povišanje mase plač za približno 1,77 odstotka, je pojasnila Klampferjeva.

Spomnila je še, da spremembe zakona niso posegle v avtonomijo oblikovanja kolektivnih pogodb, v tem kontekstu pa lahko delodajalci in sindikati posebej dorečejo tudi podrobnosti glede dodatka za delovno dobo.

"Predstavniki sindikatov in predstavniki delodajalcev na področju minimalne plače že več let praktično niso oziroma niste našli skupnega jezika niti pri vprašanju letnega usklajevanja niti pri kompleksnejših problemih, kot sta definicija minimalne plače ali ustrezna umestitev te v kolektivne pogodbe," je še dejala.

Takšno stanje po njenih besedah prepušča odločitev o teh vprašanjih politiki. "Politične odločitve pa so pogosto arbitrarne, časovno neustrezno umeščene ali celo pogojene z drugačnimi vzgibi, kot bi pričakovali. Kot zagovornica razreševanja teh vprašanj v socialnem dialogu zato pozivam tako predstavnike delodajalcev kot predstavnike sindikatov, k iskanju kompromisov in bipartitnega konsenza na ključnih področjih socialnega dialoga, saj bomo le tako lahko z aktivnim delovanjem prehiteli oz. preprečili morebitne ad hoc politične odločitve," je sklenila.

Zadnja novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020. Leta 2021 pa bo uveljavljena še formula za njen izračun, po kateri bo minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.