c S
Na strateški konferenci o trgovini o pozitivnih trendih in digitalizaciji 16.10.2019 14:19 Brdo pri Kranju, 16. oktobra (STA) - Trendi v trgovini so tako kot v celotnem slovenskem gospodarstvu pozitivni. Vendar pa je treba napovedi o ohlajanju gospodarstva jemati skrajno resno tako na državni kot na podjetniški ravni, je na današnji strateški konferenci o trgovini na Brdu pri Kranju opozorila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.

Letošnja konferenca z naslovom Kupec in digitalizacija - človek in tehnologija: kam naprej v trgovini? se osredotoča na nove tehnologije, podporo in orodja nakupov. Postavlja tudi vprašanje, koliko je ob vsej umetni inteligenci še pomemben človek in njegov nasmeh ter koliko že zmaguje tehnologija.

Kot je v nagovoru zbranim povedal predsednik vlade Marjan Šarec, se časi spreminjajo in tudi trgovina podlega spremembam ob prehodu v dobo digitalizacije. Vendar na koncu vsega je človek s svojim znanjem in poznavanjem tega, kar prodaja, ter stisk roke in nasmeh. Šarec je prepričan, da le to lahko zagotovi rast dejavnosti, saj vsi moderni prijemi in znanje ne morejo pomagati, če nismo ljudje in nismo vešči tega, kar delamo, ter strank ne dojemamo kot partnerjev.

Lahova je navedla nekaj podatkov o pozitivnih trendih v slovenski trgovini. "Ustvarjeni realni prihodki v letošnjem letu prvič v Sloveniji rastejo hitreje od povprečne rasti prihodkov na ravni EU. Torej lahko rečemo, da se je trgovina nekako z letom 2019 povrnila v stare tirnice, ki jih je bila vajena pred letom 2008, žal pa ne moremo ugotoviti, da je dosegla tudi raven prihodkov iz leta 2008. Verjetno so bili to poslovni rezultati, ki jih še dolgo ne bomo mogli več doseči," je dejala.

Veseli jo rast kupne moči prebivalstva, kjer Slovenija dosega 87 odstotkov povprečne kupne moči v državah EU, za njo pa zaostaja 11 držav. Leta 2008 je bil sicer ta delež 90-odstoten. "Evropo dohitevamo tudi, kar se tiče deleža uporabnikov nakupov prek spleta," je navedla.

Vendar pa je, kot je opozorila, kljub pozitivnim trendom treba resno jemati napovedi o ohlajanju gospodarstva. Ob tem je izpostavila, da sta sicer tako Evropa kot Slovenija na ohlajanje in morebitno krizo mnogo bolje pripravljeni kot leta 2008, saj so so bili sprejeti številni ukrepi za preprečevanje nastajanja krize.

Lahova opaža, da so nacionalni regulatorji mnogo bolj pazljivi in aktivni kot v obdobju pred zadnjo krizo. Hkrati so tudi gospodarske organizacije sprejele določene nove poslovne modele, racionalizacije, optimizacije in procese razdolževanja.

Šarec je pojasnil, da v zadnjem času raste notranja potrošnja, izvoz pa se kot posledica ohlajanja nekoliko upočasnjuje. "Vedno je treba spremljati zadeve. Treba je biti pozoren na vse znake in reagirati z zdravim razumom," je izpostavil in dodal, da je izjemnega pomena, da so podjetja razdolžena in da tudi država uspešno zmanjšuje odstotek javnega dolga.

Lahova je opozorila, da uveljavitev zakona o minimalni plači predvsem za delovno intenzivne dejavnosti prinaša prevelike stroškovne obremenitve in številne verižne reakcije v sistemu nagrajevanja zaposlenih. "Ne glede na to, še vedno upam, da bomo skupaj s pristojnimi ministrstvi zmogli poiskati rešitve za vsaj delno ublažitev posledic, ki jih prinaša ta zakon," je dejala.

Pohvalila pa je pozitiven korak k razbremenitev stroškov dela z razbremenitvijo regresa. Lahova pričakuje tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost in spremembo progresivne lestvice obdavčitve plač za razbremenitev razvojnega kadra. Da želijo uvesti še nekaj ukrepov, ki bi razbremenili delo, je napovedal tudi Šarec.

Lahova je danes izpostavila uspeh kodeksa za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest, ki ga po njihovi oceni v praksi izvajajo v treh četrtinah trgovin. Tako celovite aktivnosti na področju uporabe plastičnih vrečk ni uspelo izpeljati nobeni drugi članici EU, je poudarila Lahova in napovedala tudi projekt okoljske nagrade.

Glede vsakoletne strateške konference pa je izpostavila, da je vzor sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo, ki je edini način, da se pride od pravih spoznanj, ki v praksi lahko prispevajo k dodani vrednosti. Skupaj z dekanjo ljubljanske ekonomske fakultete Metko Tekavčič je opozorila, da je takšnega sodelovanja v Sloveniji premalo in bi bilo treba prenos znanja okrepiti.