c S
Skozi proračunske dokumente tudi komisija za nadzor javnih financ 16.10.2019 12:14 Ljubljana, 16. oktobra (STA) - S proračunskimi dokumenti za leti 2020 in 2021 se je danes seznanila tudi komisija DZ za nadzor javnih financ. Ta ni predlagala nobenih dopolnil, je bilo pa slišati več pomislekov, tudi glede kakovosti javne porabe in smiselnosti tako omejevalnega fiskalnega pravila.

V uvodu je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec spomnila, da sta proračuna pripravljena na podlagi sprejetega okvira za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022 in zakona o fiskalnem pravilu, upoštevata pa tudi aktualne razmere, ki kažejo na upočasnjevanje rasti in povečana tveganja.

BDP bo po zadnjih napovedih za okoli pol milijarde evrov nižji od pričakovanj, upočasnjena rast pa bo otežila doseganje javnofinančnih ciljev, je opozorila Jazbečeva in spomnila, da je zato vlada za leto 2020 predvidela 100 milijonov evrov nižje izdatke od dovoljene zgornje meje.

Omenila je tudi zmanjšanje izdatkov za obresti, ki so se zaradi aktivnega upravljanja z dolgom od leta 2014 znižali za okoli 300 milijonov evrov, do leta 2021 pa se bodo še dodatno na 697 milijonov evrov. S tem se sproščajo sredstva za druge namene, izdatki za obresti pa so po nekaj letih spet manjši od investicijskih izdatkov.

Kljub rekordno visokima proračunoma pa je po besedah državne sekretarke še vedno potrebna previdnost pri porabi javnega denarja, še posebej, ker je okoli 95 odstotkov porabe v naprej določene z zakonom.

Poslanec SDS Andrej Šircelj je ugotavljal, da računovodsko ni posebnih pripomb glede proračunskih predlogov. V luči močne rasti prihodkov v zadnjih letih pa se je vprašal, kam je in bo šel dodaten denar ter v kolikšni meri se bo izboljšalo življenje državljanov.

Ti po njegovem prepričanju pozitivnih gibanj večinoma ne čutijo v kakovosti svojega življenja. Pogreša kakovostno ekonomsko politiko, premalo pa je tudi prizadevanj za izboljšanje javne porabe.

Zanimalo ga je, kako se bo vlada odzvala na ohlajanje gospodarstva, in kako namerava z dvigom davčnih stopenj na kapital povečati konkurenčnost in stabilnost gospodarstva.

Jazbečeva je opozorila, da so v predlaganih proračunih prihodki res bistveno višji kot pred leti, a leta 2014 je npr. proračun beležil okoli 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, zdaj pa je predvidenih okoli pol milijarde evrov presežka.

Poudarila je tudi, da so šle v zadnjih letih navzgor plače v javnem sektorju, narasli so transferji posameznikom in gospodinjstvom, brezposelnost je nizka, plače višje, dvignila se je minimalna plača in z razbremenitvijo regresa tudi razpoložljivi dohodek. Ljudje tako pozitivna gibanja po njenem mnenju vendarle občutijo, več denarja je tudi na drugih področjih.

Najboljša strategija v luči ohlajanja je, tako Jazbečeva, da se v dobrih letih ustvarjajo presežki. Vlada poskuša ob tem odpraviti določene anomalije, da bi se s tem delež fiksnih odhodkov znižal, je dodala.

Glede višanja stopenj davka na kapital je povedala, da gospodarstvo temu sicer ne ploska, načelno pa to razume in spremembam ne nasprotuje.

Primož Siter iz Levice je spomnil, da so v stranki kritični do razreza obeh proračunov in tudi do davčne reforme, ki bo po njihovem mnenju zaradi odpustkov tistim z višjimi dohodki ustvarila dodatno luknjo v proračunu. Skupaj z umaknjenimi interventnimi ukrepi ministrstva za delo bo ta po njegovih besedah dosegla 114 milijonov evrov in zanimalo ga je, ali jo bo mogoče zapolniti.

Jazbečeva je povedala, da je finančna uprava pripravila posebne ukrepe, tako da naj do izpada zaradi davčnih sprememb ne bi prišlo. Vsebino ukrepov ministrstva za delo pa se bo v prihodnje naslovilo v sistemskih zakonih, je dodala.

Robert Polnar (DeSUS) je ugotavljal, da bo proračun v dveh letih ustvaril preko 1,1 milijarde evrov presežka ob dejstvu, da ni področja, kjer ne bi bilo celega niza težav in potreb po dodatnih sredstvih. Ciljni proračunski saldo je celo višji od tistega v javnofinančnem odloku. Po njegovem ni razloga za to preseganje.

Jože Lenart (LMŠ) je menil, da bo za boljšo kakovost življenja državljanov najprej treba dvigniti dodano vrednost v gospodarstvu, kjer Slovenija kljub precejšnji rasti v zadnjih letih še vedno precej zaostaja za povprečjem območja evra.

A pri razvojnih prizadevanjih države je po njegovem mnenju danes morda že cokla fiskalno pravilo. Dopolnil ga je Polnar, ki je menil, da bi lahko, če smo res oblikovali strožje fiskalno pravilo od ostalih evrskih držav, tega preoblikovali, da bi bil manj omejevalen.

Z njima se ni strinjal Dušan Verbič (SMC), ki meni, da bi bilo iskanje obvodov za omilitev fiskalnega pravila neodgovorno. Zanimalo ga je tudi, ali sta proračunska predloga v okviru fiskalnega pravila in kakšno je stališče fiskalnega sveta.

Jazbečeva je dejala, da stališča fiskalnega sveta še ne poznajo, pričakujejo ga v naslednjem tednu. Obenem je spomnila, da fiskalno pravilo ni predpisano za proračun, ampak za celoten sektor država, ki je precej širši pojem.

Komisija se je v nadaljevanju seznanila še s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 in s predlogom zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter o izredni uskladitvi pokojnin. Tudi za njiju ni predlagala nobenih dopolnil.