c S
Do povečanja vrednosti izvoza prek tržnih niš in prilagajanja kupcem 16.10.2019 13:43 Ljubljana, 16. oktobra (STA) - Za krepitev dodane vrednosti slovenskega izvoza morajo podjetja iskati tržne niše in perspektivne trge ter se znati osredotočiti na kupca. Pomaga lahko podpora blagovne znamke države, ključnega pomena ob vsem tem pa so kadri, so poudarili sodelujoči na konferenci Izvozniki 2019. Slovenija ima po njihovem mnenju še precej neizkoriščenega potenciala.

Kot je na konferenci v organizaciji medijske hiše Delo in Inštituta za strateške rešitve dejal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, je povečanje dodane vrednosti izvoza ključna strukturna težava Slovenije. Če želijo slovenska podjetja nadoknaditi zaostanek v rasti, morajo na trge, kjer je rast bistveno višja kot v Sloveniji.

Poudaril je, da sta kreativnost in z njo povezan potencial Slovenije ogromna. Pri tem je med drugim izpostavil zelene tehnologije, ki ponujajo še veliko tržnih niš in predstavljajo prihodnost, a velikokrat zahtevajo obsežne prilagoditve. S tem se je strinjal tudi direktor Rika Janez Škrabec, ki je kot ključni element uspešne izvedbe zelenih projektov izpostavil veliko potrpežljivosti.

Da prestrukturiranje za prehod na delo v zeleni industriji ni enostavno, je poudaril tudi predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor Stojan Petrič. Ne glede na področje, na katerega se podjetja osredotočijo, morajo po njegovih besedah poskrbeti za produktno in tržno diverzifikacijo, ki zmanjšujeta tveganja.

Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je ob tem predstavil njihovo izkušnjo s tveganjem, ki ga je prineslo iskanje priložnosti na hitro rastočih trgih. "Z relativno majhnimi praskami smo zelo veliko pridobili," je poudaril. Kot enega od receptov za uspeh je navedel tudi spremembo v načinu poslovanja, ko so "nehali prodajati material in začeli prodajati storitve".

Takšna strategija je po besedah višjega ekonomista direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sebastiena Miroudota opazna pri mnogo uveljavljenih tujih podjetjih. "Proizvodna podjetja v zadnjem času krepijo prodajo storitev in izdelkov hkrati, da bi povečale dodano vrednost. Brez širitve dejavnosti si lahko hitro pozabljen," je dodal.

Osredotočil se je tudi na pomen človeškega kapitala kot gonila pametnega razvoja. "Zato je nujno vzpostaviti učinkovit izobraževalni sistem, v katerega ne bodo vključeni le mladi. Sodobno delovno okolje namreč pridobivanje novih veščin vse bolj zahteva tudi od starejših delavcev. Največ možnosti za uspeh bodo imeli prilagodljivi," je poudaril.

Prilagodljivost so v enem od panelov v sklopu konference obravnavali tudi z vidika prilagajanja strankam na posameznih trgih. Kot je dejal vodja marketinga za razvoj kategorije in blagovne znamke pri Atlantic Grupi Alan Šćuric, so na tujih trgih uspeli zaradi poznavanja kupcev ter prilagajanja njihovim potrebam in željam.

Izvozniki si lahko pri pridobivanju novih poslov pomagajo tudi z ukrepi države. Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je med možnostmi izpostavil pomoč diplomatsko-konzularnih predstavništev, mešanih komisij in častnih konzulov. Direktorica vladnega urada za komuniciranje Kristina Plavšak Krajnc pa je predstavila državno blagovno znamko I Feel Slovenia, prek katere lahko poslovni partnerji po njenih besedah prepoznajo kakovost in vrednote trajnostnega razvoja.