c S
Cena koruze buri duhove 16.10.2019 09:41 Murska Sobota, 16. oktobra (STA) - Letošnji pridelek koruze ni rekorden, je pa za približno desetino boljši kot lani, ko je bil zelo dober. Zato bi morali biti pridelovalci zadovoljni, vendar niso, ker je odkupna cena po njihovem prenizka, nekateri celo trdijo, da za polovico nižja kot lani. Kupci pa dokazujejo, da je cenejša le za dobrih 10 odstotkov.

Pridelki koruze so letos dobri, vremenske razmere zanjo so bile precej ugodne, zlasti v Pomurju. Drugod po Sloveniji ji je nekoliko nagajal dež, zato so imeli pri spravilu težave, ker je bila zemlja mokra, vlaga v zrnju nekoliko višja, s tem pa višji tudi stroški sušenja, pravi kmetijska svetovalka na kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Metka Barbarič. Kar zadeva ceno, pa pritrjuje, da se kmetje pritožujejo, ker da je nizka.

Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan se s tistimi, ki trdijo, da je cena letos za polovico nižja od lanske, sicer ne strinja, opozarja pa, da se izhodiščna cena 125 evrov za tono suhe koruze, to je s 14-odstotno vlago, zaradi visoke vlage zelo zniža. "Zaradi visoke vlage cena tako pade, da nekateri ne dobijo niti 70 evrov za tono, prizadeti so predvsem tisti, ki so želi zgodaj, vendar pa gre tudi tokrat za špekulacije pred žetvijo," pravi Küčan.

Po njegovih besedah odkupovalci pred žetvijo namenoma znižajo cene na borzi, ki so bile visoke, in čeprav je pridelek za desetino višji, to ne pokrije razlike. "Tako so kmetje pri neto ceni letos dejansko oškodovani vsaj za 15 odstotkov, v Sloveniji bolj kot v sosednjih državah. Pošteno bi bilo, da cena ostaja na isti ravni, vendar je za Slovenijo značilno, da kmet vedno potegne najkrajšo," dodaja sindikalist.

Branko Virag iz Panvite, ki sama pridela 9000 ton suhe koruze, 13.000 pa je odkupijo od pogodbenih partnerjev, kaže na drugačno sliko. Koruze je v Evropi po njegovem preveč, zaloge lanske so prodajali po takšni ceni, kot je pred žetvijo, na podlagi tega je bila formirana cena 125 evrov za suho koruzo. Lani je bila od 140 do 145, torej je letos cena nižja za 11 odstotkov, natančneje za 10,8, nikakor pa 50 odstotkov, kot trdijo nekateri, pojasnjuje Virag.

Vlaga v zrnju je po njegovih besedah višja za tri do pet odstotkov, lani je bila od 18 do 22, letos je med 23 in 30 odstotki. Zato je strošek sušenja nekoliko višji, vendar pa velja to za tiste, ki so želi najprej. Vsi zaradi prevzemnih zmogljivosti, predvsem sušenja, pač ne morejo žeti naenkrat, pojasnjuje.

Za 11.500 ton koruze ima Panvita sklenjene pogodbe, s čimer jamčijo odkup, od drugih pridelovalcev pa koruze letos ne odkupujejo, prav zato, da jo lahko prevzamejo od vseh pogodbenikov.

Virag poudarja, da so edini, ki jamčijo, da so njihove živali rejene izključno s slovenskimi surovinami, žitom, ječmenom, pšenico in koruzo. Vso koruzo, ki jo zberejo, namreč skladiščijo v silosih in porabijo za krmo piščancev in prašičev v Panviti oz. pri svojih kooperantih.

"Smo edina mešalnica oz. pridelovalec krme v Sloveniji, ki potrošniku jamči, da so naše živali rejene izključno s slovenskimi surovinami, žitom, ječmenom, pšenico in koruzo," pravi Virag. Po njegovih besedah je na Hrvaškem in v Srbiji koruze na pretek, in to po nižji ceni, vendar je sami ravno zaradi slovenskega porekla tam ne kupujejo.