c S
Predloga proračunov danes pred člani štirih odborov 11.10.2019 19:20 Ljubljana, 11. oktobra (STA) - Zainteresirana delovna telesa državnega zbora so danes nadaljevala obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Z dodelitvijo sredstev resorjem iz njihove pristojnosti so se seznanili člani odborov za obrambo, zdravstvo, kulturo in za zadeve EU.

Obrambni minister Karl Erjavec je na seji odbora za obrambo izrazil zadovoljstvo nad vsaj nominalnim povečevanjem sredstev. Za leto 2020 tako finančni načrt znaša 545,85 milijona evrov, od tega je za Slovensko vojsko predvidenih 428, za upravo za zaščito in reševanje pa 51 milijonov evrov.

Za leto 2021 predlog finančnega načrta obrambnemu resorju namenja dobrih 561 milijonov evrov, kar je nominalno sicer več, po deležu BDP pa manj kot leta 2020, je pojasnil Erjavec. Minister s tem seveda ni zadovoljen, pričakuje pa, da trenutno načrtovani razrez ne bo tudi dokončen.

Med pomembnejšimi vlaganji v Slovenski vojski v tem obdobju je minister navedel nabavo terenskih vozil 4x4, plačilo DDV za oklepna vozila Oshkosh, dokup uniform, osebne opreme, streliva in pehotne oborožitve. Načrtujejo tudi prenovo pristajalne steze v Cerkljah ob Krki, izgradnjo strelišča Apače in nadgradnjo helikopterjev.

Načelnica Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc je ob tem opozorila, da sredstva sicer omogočajo stabilizacijo dosežene pripravljenosti vojske, ne pa tudi potrebnega razvojnega preboja.

Ministrstvu za zdravje medtem predloga proračunov za leti 2020 in 2021 prinašata 195,7 oziroma 193,7 milijona evrov. Državni sekretar Tomaž Pliberšek je ocenil, da dokumenta sledita koalicijskim zavezam.

Ministrstvo največji del proračunskih sredstev namenja razbremenitvi zdravstvene blagajne, saj je na državni proračun preneslo financiranje specializacij zdravnikov in pripravništva medicinskih strok v višini 80 milijonov evrov, s čimer omogoča povečanje števila zdravstvenih storitev v tem obsegu in skrajševanje čakalnih dob.

Dejal je, da so po predlogu dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih dob zagotovljena tudi v proračunu ministrstva v višini 8,5 milijona evrov v letu 2020. Pozornost bodo posvetili tudi izboljšanju likvidnostne situacije javnih zdravstvenih zavodov ter zagotavljanju zdravstvenega varstva socialno ogroženih skupin prebivalstva.

Za investicije v javne zdravstvene zavode na sekundarni in terciarni ravni pa po predlogu ministrstvo namenja 19,4 milijona evrov proračunskih sredstev v letu 2020 in 30,5 milijona evrov v letu 2021. Ravno na potrebo po večjem deležu investicijskih sredstev so v razpravi opozorili tudi članice in člani odbora.

Člani odbora DZ za kulturo so medtem pozdravili namero, da bi bilo kulturi prihodnje leto namenjenih več sredstev, ob načrtovanem padcu leto kasneje pa izrazili skrb, da se kljub gospodarski rasti in kljub zavezam v koalicijski pogodbi še vedno ne bo približala ravni iz leta 2009, ko je imela največ sredstev.

Na postavki ministrstva za kulturo je v letu 2020 predvidenih 196,8 milijona evrov, kar je glede na rebalans proračuna za letošnje leto za 3,5 milijona več sredstev. Za leto 2021 pa je predvidenih 190,7 milijona evrov, je povedal minister Zoran Poznič. V obeh primerih se bodo po njegovih besedah integralna sredstva zvišala, evropska sredstva s slovensko udeležbo pa znižala.

Glavnina dodatnih integralnih sredstev v 2020 bo namenjena stroškom dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih porabnikih proračuna ministrstva, kar izhaja iz predpisov. Pri tem se za 100.000 povečujejo sredstva za film, za dobrih 117.000 za nakup knjižničnega gradiva ter posledično tudi sredstva za izplačilo knjižničnega nadomestila. Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti so namenili 145.500 evrov za festival Europa Cantat, dodatnih 108.000 za predsedovanje EU, za 100.000 evrov več sredstev je predvidenih za obnovo spomenikov v lasti RS ter slabih 1,3 milijona evrov za investicije v javno infrastrukturo.

Podobno je načrtovano za leto 2021, pri čemer bo po ministrovih besedah glede na leto 2020 dodatnih 721.400 evrov namenjenih predsedovanju EU, za Europo Cantat pa dodatnih 543.300 evrov.

Poznič za izboljšanje področja stavi na predlagani zakon o kulturnem evru, druga "strateška pot pa je, da ministrstvo zopet pridobi svojo prednostno os na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko".

Odbor DZ za zadeve EU se je seznanil s predlogom proračunov v delu, ki se nanaša na delovanje službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je organ upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad. Ta bo imela po predlogu v letu 2020 iz državnega proračuna na voljo za svoje delovanje 79,4 milijona evrov, v letu pozneje pa 89,9 milijona evrov.

V obeh letih se sredstva povečujejo, je povedala Nevenka Ribič iz vladne službe in dodala: "Ocenjujemo, da predlog zadostuje za pokrivanje obstoječih in načrtovanih obveznosti naše službe v obeh letih." Gre za enega manjših proračunskih uporabnikov, ki ga po odstopu ministra Iztoka Puriča trenutno začasno vodi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Pri uspešnosti črpanja evropskih sredstev igra pomembno vlogo informacijski sistem te vladne službe, ki je bil v zadnjem času deležen kritik o slabem delovanju, zaradi česar je Evropska komisija poleti naši državi celo zagrozila z zaustavitvijo izplačil. "Informacijski sistem zdaj deluje, naredili smo pomemben premik naprej," je o tem vprašanju dejala Ribičeva.