c S
Slovenija lani malo več kot polovico potreb po energiji zagotovila iz domačih virov 12.10.2019 19:11 Ljubljana, 12. oktobra (STA) - Domača proizvodnja energije v Sloveniji je lani dosegla 148.000 tetrajoulov (TJ), z domačimi viri pa je Slovenija zadovoljila 52 odstotkov potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila uvožena. Največ energije je lani proizvedla Nuklearna elektrarna Krško (Nek), in sicer 42 odstotkov.

Neku so sledili obnovljivi viri energije, ki so skupaj s hidroenergijo prispevali 32 odstotkov, in premog s 25 odstotki. Iz preostalih virov je bilo proizvedenih manj kot 0,5 odstotka energije, je ta teden objavil statistični urad.

V strukturi oskrbe z energijo so tudi lani prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 34 odstotkov; delež jedrske energije je bil skoraj 22-odstoten, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) 17-odstoten, delež premoga 16-odstoten in delež zemeljskega plina 11-odstoten.

Količina energije, namenjene za končno rabo, je lani dosegla 211.000 TJ. Največji delež te energije (40 odstotkov) je bil namenjen rabi v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 27 odstotki, sledila so gospodinjstva z 21 odstotki in preostala raba s kmetijstvom z 12 odstotki.

V letu 2018 so v strukturi končne rabe energije prevladovali naftni proizvodi (47 odstotkov), sledila je električna energija s 24 odstotki, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 13 odstotki, sledili so zemeljski plin z 12 odstotki, toplota s tremi odstotki in trdna goriva z enim odstotkom.

V gospodinjstvu je bilo za končno rabo namenjenih 44.600 TJ energije. Največji delež te energije, 61 odstotkov, je bil namenjen za ogrevanje prostorov; 17 odstotkov je bilo namenjenih za razsvetljavo in električne naprave; približno toliko energije je bilo namenjene za ogrevanje sanitarne vode; delež energije, namenjen za kuhanje, je znašal štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa manj kot en odstotek.

V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva z 39 odstotki, sledila je električna energija s 27 odstotki, zemeljski plin z 10 odstotki, ekstra lahko kurilno olje z devetimi odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) in utekočinjeni naftni plin s po tremi odstotki ter sončna energija z enim odstotkom.