c S
Zasedanje IMF in Svetovne banke prihodnji teden v znamenju upočasnitve svetovne gospodarske rasti 13.10.2019 17:02 Washington, 13. oktobra (STA) - Prihodnji teden se bodo v kontekstu ohlajanja svetovne gospodarske rasti v Washingtonu na letnem zasedanju sestali finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic IMF in Svetovne banke. Med njimi bo slovenska delegacija pod vodstvom guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta in državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje.

Prvi odmevni dogodek v sklopu dogajanja ob letnem zasedanju bo v torek, ko bo Mednarodni denarni sklad (IMF) objavil najnovejše poročilo o svetovnih gospodarskih obetih.

V zadnji napovedi je IMF julija svetu za letos napovedal 3,2-odstotno rast za leto 2020 pa 3,5-odstotno, a nova ocena bo glede na zadnje podatke in opozorila zanesljivo slabša, na vrhu razlogov za ohlajanje svetovne gospodarske rasti pa so trgovinske napetosti ter nevarnost izstopa Velike Britanije iz EU brez dogovora. Predsednik Svetovne banke David Malpass k temu dodaja še nevarnost evropske recesije, saj predvsem nemško gospodarstvo kaže znake izrazitega ohlajanja rasti, italijansko pa je tako ali tako v stagnaciji.

Svetovna trgovinska organizacija je pred nekaj več kot tednom dni medtem napoved letošnje rasti svetovne blagovne menjave zaradi trgovinskih sporov več kot prepolovila na vsega 1,2 odstotka, v nekoliko manjši meri pa je znižala tudi napoved za 2020.

Nova izvršna direktorica IMF Bolgarka Kristalina Georgieva je v svojem govoru pred začetkom letnega zasedanja mednarodnih finančnih ustanov ta teden dejala, da se je svetovno gospodarstvo začelo po skupnem vzponu zdaj sinhrono upočasnjevati, glavni razlog za to pa so trgovinske vojne, še vedno povsem odprti scenariji glede brexita in nasploh geopolitične napetosti. Opozorila je tudi, da trgovinske napetosti povzročajo veliko škodo in da bo ta do leta 2020 dosegla 700 milijard dolarjev oziroma 0,8 odstotka celotnega svetovnega BDP.

V ospredju je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. "V preteklosti smo že govorili o nevarnosti trgovinskih sporov in sedaj vidimo dejanske posledice," je glede tega dejala Georgieva in dodala, da je posredna škoda zaradi zamajanega gospodarskega zaupanja še večja.

Georgieva je s tem mesecem na čelu IMF nasledila Francozinjo Christine Lagarde, ki se seli na čelo Evropske centralne banke (ECB), Malpass pa aprila letos ameriškega zdravnika in profesorja Jima Yonga Kima.

Od Američana analitiki pričakujejo ekonomsko filozofijo, ki je nekoliko bliže republikancem v ZDA. To je tudi nakazal v pogovoru za Wall Street Journal, ko je priznal, da so trgovinske napetosti pomemben dejavnik upočasnjevanja svetovne gospodarske rasti, vendar pa bi lahko države rast pospešile s preusmeritvijo ekonomskih politik v rast in znižanje davkov. Poleg tega si želi resne razprave o tem, zakaj ne bi uvedli negativnih obrestnih mer.

To ameriški predsednik Donald Trump že nekaj časa zahteva od ameriške centralne banke Federal Reserve. Banka obresti znižuje, vendar počasi in previdno, Trump pa navija za negativne obresti, ki jih je za deponiranje presežne likvidnosti bank uvedla ECB.

Georgieva sicer pravi, da bo v primeru nadaljevanja usklajenega globalnega gospodarskega ohlajanja potreben tudi usklajen politični odziv z javnofinančnimi spodbudami, podobno kot je bil primer pri zadnji svetovni finančni in gospodarski krizi. Po njenem prepričanju bi predvsem Nemčija, Japonska in Nizozemska imele velike koristi od povečanja javne porabe.

Ameriška trgovinska vojna s Kitajsko, v kateri dogovora še vedno ni jasno videti na obzorju, se namreč preliva v druge dele sveta, vse močneje jo občuti tudi Evropa na čelu z Nemčijo. Prve negativne učinke čuti tudi Slovenija, ki je močno odvisna od izvoza.

IMF bo v torek objavil tudi najnovejše gospodarske napovedi za Slovenijo. Aprila je sklad Sloveniji za letos napovedal 3,4-odstotno rast, za 2020 pa 2,8-odstotno. Pričakovati je, da bo ocenjena rast tokrat nižja, tako kot je napoved pred tedni znižal že tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

Dogajanje v Washingtonu bo sicer vrhunec doseglo v petek in soboto z zasedanjem Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC) in skupnega Razvojnega odbora IMF in Svetovne banke. Slovenska delegacija pod vodstvom Vasleta in Dragonje se bo zasedanja IMF in Svetovne banke udeležila v okviru belgijske konstituence, v kateri so poleg Belgije in Slovenije še Kosovo, Avstrija, Belorusija, Češka, Madžarska, Luksemburg, Slovaška in Turčija.

Ob robu zasedanj obeh odborov bodo člani slovenske delegacije opravili tudi pogovore s predstavniki IMF in Svetovne banke, na katerih bodo sogovornikom predstavili aktualno makroekonomsko situacijo v Sloveniji in se pogovarjali o prihodnjem sodelovanju med Slovenijo in obema ustanovama. Tako kot je to običaj, bodo organizirana tudi srečanja s predstavniki investicijskih bank.

Finančni minister Andrej Bertoncelj, ki tokrat zaradi pestrega političnega dogajanja ne bo potoval v ZDA, je medtem Washington obiskal že pred dvema tednoma in se srečal tudi s predstavniki obeh osrednjih mednarodnih finančnih ustanov, med drugim z Georgievo.