c S
V Bruslju čakajo na nove komisarske kandidate Francije, Romunije in Madžarske 11.10.2019 16:22 Bruselj, 11. oktobra (STA) - Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen čaka na nove komisarske kandidatke ali kandidate iz Francije, Romunije in Madžarske. Dokler ni novih imen, tudi o ničemer drugem ni mogoče govoriti, poudarjajo v Bruslju. Pripravljeni so na vse scenarije, časovni okvir pa je pretežno v rokah Evropskega parlamenta, še izpostavljajo.

Medtem ko v Parizu po četrtkovi brutalni zavrnitvi francoske komisarske kandidatke Sylvie Goulard v Evropskem parlamentu govorijo o "veliki institucionalni krizi za Evropo", v Bruslju poudarjajo, da razumejo "čustvene odzive", a da se ne bodo spuščali v igro medsebojnega obtoževanja.

"Gre zlasti za veliko institucionalno krizo za Evropo, saj brez francoskega komisarja komisija ne more delati," je danes v Parizu dejala francoska državna sekretarka za evropske zadeve Amelie de Montchalin in izpostavila, da mora von der Leynova povedati, kaj pričakuje od Francije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je že v četrtek takoj po zavrnitvi Goulardove von der Leynovi očital, da je med tremi imeni, ki jih je predlagal, sama izbrala Goulardovo, češ da ima podporo treh ključnih političnih družin v parlamentu, čeprav jo je sam opozoril, da lahko to imenovanje sproži polemiko.

Nato sta vodji konservativcev in socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Manfred Weber in Iratxe Garcia Perez, odločno zanikala, da bi se kdo z njima posvetoval glede Goulardove.

Na številna vprašanja, kako se na Macronove očitke in izjave iz Pariza odziva von der Leynova, je glavna govorka komisije Mina Andreeva danes v Bruslju dejala le, da ne bo "ne potrdila ne zanikala zaupnih pogovorov", ki jih je imela novoizvoljena predsednica z drugimi voditelji in politiki.

Sicer pa so v Bruslju v odgovorih na kopico vprašanj o tem, ali bo nova komisija torej začela delati z zamudo, najprej spomnili na četrtkovo izjavo von der Leynove, v kateri je ta pozvala k pospešitvi procesa, ker da je na kocki veliko, saj bi se morala unija ukvarjati s pomembnimi globalnimi izzivi, ne sama s seboj.

Izpostavili so še, da še nimajo novih kandidatk ali kandidatov iz Francije, Romunije in Madžarske. Dokler novih imen ni, tudi o ničemer drugem - o časovnem okviru, resorjih in tako naprej - ni mogoče govoriti, je poudarila govorka komisije. Von der Leynova je po njenih besedah v stiku z vsemi tremi prestolnicami.

Priložnost za pogovor von der Leynove z Macronom bo seveda prihodnji teden, ko bo v četrtek in petek v Bruslju vrh EU, je še izpostavila.

So pa pripravljeni na vse scenarije, Evropa bo delovala tudi po 1. novembru, ne glede na to, kdo bo v palači Berlaymont, je zatrdila Andreeva v odgovoru na vprašanje, ali bo moral sedanji šef komisije Jean-Claude Juncker na položaju ostati dlje kot do konca meseca. A časovni okvir je pretežno v rokah Evropskega parlamenta, saj tam organizirajo zaslišanja komisarskih kandidatov, je še dodala.

Čeprav je nepričakovan padec Goulardove vse postavil na glavo ter čeprav se omenja celo črn scenarij propada von der Leynove, pa je v Bruslju neuradno slišati tudi ocene, da bi bilo ob konstruktivni drži Pariza, Bukarešte in Budimpešte še mogoče izvesti vse postopke za začetek dela nove komisije z novembrom.

Prvi pogoj za to je, da bi Macron, ki sicer vztraja pri "super" resorju za notranji trg, ki vključuje obrambno industrijo in vesolje, hitro predlagal ustrezno kandidatko ali kandidata, ki bi lahko prevzela ta resor, in da bi parlament sprejel velikost tega resorja. Neuradno se omenja ime obrambne ministrice Florence Parly, ki je že pred meseci krožila kot morebitna kandidatka za ta položaj.

Drugi, morda še zahtevnejši, pogoj pa je, da z bruseljskega vidika ustrezna kandidata predlagata tudi enfant terrible evropske politične scene, madžarski premier Viktor Orban in Bukarešta, kjer se po padcu vlade trenutno soočajo s politično krizo.