c S
Po padcu Goulardove očitki iz Pariza v Bruselj 11.10.2019 06:39 Bruselj, 10. oktobra (STA) - Francozinja Sylvie Goulard, kandidatka za evropsko komisarko za notranji trg, je padla na izpitu v Evropskem parlamentu, čeprav se je kljub njeni spornosti ocenjevalo, da je kot kandidatka francoskega predsednika Emmanuela Macrona "prevelika, da bi padla". Macron za ta polom krivi novoizvoljeno predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Po popravnem izpitu, na katerem se je morala Francozinja znova braniti pred očitki z vseh strani tako glede njene integritete kot glede velikosti resorja, so jo člani odborov za notranji trg in industrijo odločno zavrnili. Proti jih je glasovalo 82, za 29, eden pa se je vzdržal.

Končno besedo ima sicer konferenca predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin, a malo verjetno je, da bi lahko šlo vodstvo parlamenta proti takšni večini v pristojnih odborih.

Padec Goulardove precej zaplete nadaljnji proces potrjevanja komisije von der Leynove, ki naj bi začela delati z novembrom. Novoizvoljena predsednica je sicer v prvem odzivu pozvala k hitremu ukrepanju, češ da je na kocki veliko, ker se mora Evropa ukvarjati s pomembnimi izzivi.

"Trenutno smo v demokratičnem in transparentnem parlamentarnem procesu. Predlagala sem 26 kandidatov, od tega jih je 23 sprejetih. Trije kandidati iz raznih razlogov niso dobili večinske podpore. Imenovanja kandidatov Madžarske, Romunije in Francije so tako še odprta," je zapisala von der Leynova v izjavi za javnost.

Sporočila je, da se je popoldne sestala s predsedniki političnih skupin desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), socialdemokratov (S&D) in liberalcev (RE) v Evropskem parlamentu ter s predsednikom parlamenta Davidom Sassolijem.

"Ne smemo pozabiti, kaj je na kocki. Prihodnjih pet let bo odločilnih za Evropo v težkem globalnem okolju. Evropa se mora ukvarjati z brexitom, trgovinskimi vprašanji in konflikti v neposredni soseščini. Prav tako se je treba soočiti z velikimi izzivi, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in migracijski tokovi," je izpostavila.

Glede na to, da je toliko na kocki, je sedaj po njenih besedah v sodelovanju s parlamentom nujno pospešiti proces in zagotoviti, da bo lahko Evropa ukrepala hitro. Obenem pa vsi vpleteni potrebujejo dovolj časa, da bodo pazljivo premislili o nadaljnjih korakih. "To mora biti skupen cilj," je sklenila.

Goulardova je odločitev Evropskega parlamenta vzela na znanje, v duhu spoštovanja demokracije. Ob tem se je zahvalila za zaupanje francoskemu predsedniku, novoizvoljeni predsednici in vsem poslancem, ki so glasovali zanjo.

Francozinja je bila sporna od začetka, vendar so bruseljski viri ocenjevali, da je kot Macronova kandidatka "prevelika, da bi lahko padla". Sporna je bila osebno z etičnega vidika, sporen pa je bil tudi njen resor. Še v noči pred predstavitvijo ekipe von der Leynove so potekala burna pogajanja o tem, kako obsežen naj bo.

Vsekakor je njen padec močna parlamentarna klofuta Macronu, ki jo je mogoče tolmačiti tudi kot maščevanje za njegovo nasprotovanje sistemu spitzenkandidatov.

Francoski predsednik je, potem ko so iz Elizejske palače v prvem odzivu ocenili, da je Goulardova žrtev politične igre, pozval k pojasnilom. Ne razume, kako se je lahko to zgodilo, saj mu je von der Leynova zagotovila, da Goulardova lahko računa na podporo v parlamentu, je povedal na novinarski konferenci v Lyonu.

Pojasnil je, da je von der Leynovi predlagal tri imena in da je sama izbrala Goulardovo, ker jo pozna, čeprav je opozoril, da lahko njena kandidatura sproži polemiko. Von der Leynova mu je zagotovila, da je govorila z vodji konservativcev, socialdemokratov in liberalcev, ki so ji obljubili podporo, je povedal.

Macron je sicer izrecno povedal, da je za Francijo ključen resor, ki ga je dobila. Gre za široko področje notranjega trga, ki vključuje obrambno industrijo.

Parlament je tako doslej terjal tri žrtve. Že pred zaslišanji je zaradi navzkrižja interesov dokončno zavrnil Madžara Laszla Trocsanyija in Romunko Rovano Plumb. Nova kandidata uradno še nista imenovana, tako še niso znane podrobnosti glede njunih zaslišanj.

Zamisel o zaslišanjih je zrasla iz kritik ureditve, po kateri so evropski komisarji imenovani, ne izvoljeni, in prizadevanj po čim močnejšem vplivu Evropskega parlamenta v tem procesu.

Prvič so evropski poslanci leta 1995 zaslišali ekipo Luksemburžana Jacquesa Santerja, ki je sicer izpit prestala brez žrtev, a je morala nato zaradi korupcijskega škandala prva in doslej edina družno odstopiti. Tudi komisija Italijana Romana Prodija je leta 1999 zaslišanja opravila brez zahtev po menjavah.

Prve skalpe je parlament vzel leta 2004 pri preverjanju prve ekipe Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Italijan Rocco Buttiglione je padel zaradi spornih stališč do istospolno usmerjenih in žensk. Sledili sta še menjava šibke latvijske kandidatke za obdavčevanje Ingride Udre in menjava portfelja Madžaru Laszlu Kovacsu, ki je namesto energije dobil obdavčevanje.

Leta 2009 so bila zaslišanja druge Barrosove ekipe manj krvoločna. Padla je le kandidatka za humanitarno pomoč, Bolgarka Rumjana Želeva, ki so ji očitali navzkrižje interesov in slab nastop.

Pred petimi leti pa izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarka kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.