c S
EU s seznama davčnih oaz odstranila Švico in Združene arabske emirate 11.10.2019 06:33 Luxembourg, 10. oktobra (STA) - Evropska unija je s črnega seznama davčnih oaz odstranila Združene arabske emirate in Maršalove otoke, s sivega pa je odstranila Švico. Kot so na današnjem zasedanju sklenili finančni ministri unije, so Švica, Albanija, Kostarika, Mauritius in Srbija izpolnile zahteve in ustrezno sodelujejo pri izmenjavi davčnih podatkov.

Finančni ministri, med njimi Andrej Bertoncelj, so ugotovili, da so Združeni arabski emirati in Maršalovi otoki sprejeli nujne reforme in implementirali zaveze o izboljšavi davčne politike. Združeni arabski emirati tako po novem ustrezajo vsem standardom in so lahko umaknjeni s seznama, so sporočili iz Luksemburga. Maršalovi otoki bodo medtem še nekaj časa pod drobnogledom glede ustreznosti pri izmenjavi davčnih podatkov.

Albanija, Kostarika, Mauritius, Srbija in Švica pa so izpolnile vse zahtevane reforme in po novem ustrezajo standardom EU, so še ugotovili finančni ministri unije.

"Če Švico umaknemo s seznama, je to zame uspeh. Najboljši seznam je kratek seznam," je na novinarski konferenci dejal evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Švica je sicer davčno reformo sprejela oktobra lani, a je bila njena implementacija zaradi referenduma zamaknjena.

Na seznamu davčnih oaz pa še naprej ostajajo Ameriška Samoa, Belize, Fidži, Guam, Oman, Samoa, Trinidad in Tobago, Vanuatu in Deviški otoki.

EU je črni in sivi seznam uvedla pod pritiski pozivov k ukrepanju zaradi številnih afer, povezanih z izogibanjem davkom, na primer afer Rajski dokumenti in Panamski dokumenti.

Finančni ministri EU so se danes seznanili tudi s stanjem izvajanja akcijskega načrta za preprečevanje pranja denarja, ki so ga sprejeli decembra lani, ter opravili razpravo o strateških prioritetah v luči analize Evropske komisije o njegovi učinkovitosti.

S finančnega ministrstva so sporočili, da je razprava pokazala interes za dodatne izboljšave sistema, predvsem z višjo stopnjo harmonizacije EU pravil, previdnost pa je potrebna glede izbire področij.

Izpostavljena je bila tudi potreba po jasni pravni podlagi za sodelovanje in izmenjavo informacij med različnimi organi, na kar je opozoril tudi Bertoncelj. Slovenija sicer podpira prizadevanja za izboljšanje sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, predvsem na podlagi analize izvajanja obstoječe zakonodaje.

Poleg tega so ministri razpravljali še o metodologiji za pripravo EU seznama visoko tveganih tretjih držav z vidika pranja denarja, ki ga mora vzpostaviti Evropska komisija.

Obenem so izmenjali mnenja še o poročilu skupine modrecev, ki je bila aprila letos ustanovljena z namenom, da preuči priložnosti za racionalizacijo financiranja razvojnih politik na ravni EU in predlaga možnosti za reformo obstoječe ureditve.

Slovenija se strinja s predlogom omenjene skupine, da je treba izkoristiti sinergije in uskladiti delovanje vseh akterjev EU, da ne prihaja do neučinkovitosti, prekrivanja ali celo izrivanja posameznih akterjev.

Članice EU so namreč delničarke tako Evropske investicijske banke (EIB) kot tudi Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), zato bi morale po oceni ministrov bolj usklajeno delovati v obeh institucijah. K temu stremijo predlogi skupine modrecev za takojšnje ukrepanje, ki jih podpira tudi Slovenija, medtem ko bo o možnih dolgoročnejših rešitvah opravljena še neodvisna študija izvedljivosti. Ena od možnih rešitev je predlog za vzpostavitev hčerinske banke EIB, so zapisali na ministrstvu.

Takšna rešitev se je v preteklosti omenjala kot možnost za financiranje projektov zunaj EU in kot ena od možnosti za ohranitev Združenega kraljestva med delničarkami po izstopu države iz unije.

Bertoncelj je ocenil, bi lahko bila to dobra osnova za nadaljnje delo, saj ne zahteva pomembnih institucionalnih sprememb, naslavlja pa pomanjkljivosti sedanjega sistema. O predlogih bodo v prihodnje razpravljali še ministri, pristojni za razvojno sodelovanje, torej ko gre za financiranje projektov v tretjih državah.