c S
Komisija DZ pozvala k spremembam insolvenčne zakonodaje 12.09.2019 15:51 Ljubljana, 12. septembra (STA) - Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes ugotovila, da je insolvenčna zakonodaja potrebna temeljite prenove, zlasti v delu, ki se nanaša na postopek poenostavljene prisilne poravnave. K tej ugotovitvi jo je napotila razprava o medijsko odmevnem primeru odpisa dolga družbam družine ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Razpravo o zlorabah postopka poenostavljene prisilne poravnave in njihove javnofinančne vplive, zlasti v luči odpisa dolga družbam Electa Inženiring, Electa Naložbe in Electa Holding iz kroga Jankovićeve družine, je zahtevala SDS. Tak odpis omogoča zakonodaja, so ocenili različni predstavniki vlade, "a tu gre za vprašanje, kakšen vrednostni sistem imamo", je izpostavila Eva Irgl (SDS).

V SDS so ugotavljali, da je bila insolvenčna zakonodaja v tem delu spisana in nato popravljena "za nekatere posameznike". Razpravo so zahtevali v luči, da so bili odpisov deležni tudi finančna uprava in družbe v delni lasti države, a je bilo danes slišati, da po dopolnitvi zakona od leta 2016 poenostavljena prisilna poravnava nima več učinka na oprostitev plačila oz. odpis davkov in prispevkov.

Člani komisije iz vrst SDS so izpostavili tudi, da se je leta 2013 sprejeti zakon še isto leto spremenil tako, da se je črtal pogoj, da morajo biti v prisilni poravnavi navadne terjatve poplačane vsaj 50-odstotno v štirih letih, čemur so takrat nasprotovali v NSi in v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. V konkretnem primeru so bile odpisane 95-odstotno, kar se jim zdi nadvse problematično.

A predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman je opozoril, da to ni ključno. Poenostavljena prisilna poravnava je bila mišljena za zares majhna podjetja, kjer bi se moral izvrševati odpis razmeroma majhnih absolutnih zneskov. "Večja težava so merila za razvrstitev družb med mikro podjetja," je dejal in povzel, da je podjetje iz konkretnega primera izpolnjevalo dva od kriterijev, a imelo osem milijonov evrov sredstev. V takšnih postopkih so se znašli tudi holdingi, je dodal.

Med pomanjkljivostmi v postopkih poenostavljene prisilke je naštel še to, da se v njih ne imenuje upravitelja, da v njih ne sodelujeta ne revizor ne ocenjevalec vrednosti, nadzor sodišča je le formalen oz. je procesne narave. Upniki iz tujine z uvedbo postopka lahko sploh niso seznanjeni, v postopku ni možnosti obvezne konverzije terjatev v kapital, če prisilka ne uspe, ni nujno, da se stečaj začne.

Po besedah predstavnika Združenja stečajnih upnikov Bojana Oblaka zakonodaja ščiti dolžnike, in ne upnikov. "Vsakih nekaj let se javnost vznemiri zaradi ekscesnih primerov," je povzel in dodal, da že vseskozi opozarjajo na pomanjkljivosti. "Insolvenčno zakonodajo bi bilo treba spremeniti in v ospredje postaviti upnike, zlorabe pa dosledno sankcionirati," je dejal.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povedala, da se ne glede na ta primer pripravljajo spremembe zakonodaje, ker morajo uresničiti odločbi ustavnega sodišča in ker je treba upnikom olajšati dokazovanje v primeru morebitnih zlorab. Predlagajo tudi spremembo kazenske zakonodaje, da se bo inkriminiralo povzročitev prisilne poravnave na goljufiv način, kot to velja v primerih stečaja.

Apelirala je na aktivno vlogo upnikov, ki imajo možnost zavrnitve sklepa o prisilni poravnavi, v dveh letih pa izpodbijati njeno pravnomočnost oz. jo izpodbijati s tožbo. Državni sekretar na ministrstvu Gregor Strojin je vse, ki imajo v konkretnem primeru dokaze o nepravilnostih, tudi glede očitane udeležbe fiktivnega upnika, pozval, naj jih posredujejo pristojnim organom.

Področje insolvenčne zakonodaje spremlja tudi implementacijska skupina, ustanovljena leta 2014 iz najrazličnejših deležnikov, ki bo o potrebnih spremembah, tudi o tem, kako čim bolj preprečiti možne zlorabe, razpravljala konec meseca. Konkretne predloge spremembe zakonodaje pa bodo po besedah Katičeve pripravili na ministrstvu.

Generalna direktorica finančne uprave Jana Ahčin je med drugim priznala, da uprava v času trajanja insolvenčnih postopkov ne more izterjati davčnega dolga. Komisija je zato upravi naložila, naj ministrstvu za finance posreduje predloge sprememb oz. za bolj učinkovito pobiranje t.i. pogojno izterljivega davčnega dolga, s katerimi bo naslovila to problematiko.

Vsi člani komisije so se zavzeli za čimprejšnjo spremembo insolvenčne zakonodaje in podprli sedem sklepov SDS, s katerimi so med drugim ministrstvu za pravosodje naložili pripravo poročila o poenostavljenih prisilnih poravnavah z visokim odpisom dolga in vključenostjo države ter o izstopajočih primerih in pripravo predlogov popravkov zakonodaje.

Člani komisije so obsodili zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Zakonodajo se je v času krize sprejelo za prestrukturiranje podjetij. Bojana Muršič (SD) je ocenila, da so jo sprejeli "v dobri veri", Marko Bandelli (SAB) pa je spomnil, da je bila sprejeta "zaradi določenih posledic" oz. dogajanja, ki je gospodarstvo pripeljalo v krizo.

Konkretna zgodba je po mnenju Jerneja Vrtovca (NSi) pokazala, da imamo v "državi dvojna merila". Medtem ko se je Franc Trček (Levica) zavzel za oblikovanje novega praga poplačila v poravnavi, novo definicijo za mikro podjetja in za varovalke, je Jože Lenart (LMŠ) predlagal razmislek o tem, ali tak zakon sploh še potrebujemo: "Postopke bi morali peljati v smeri, da do takšnih primerov sploh ne more priti."

Robert Polnar (DeSUS) je menil, da se bo lahko kaj spremenilo šele, "ko bo kdo za kazniva dejanja obsojen". Glede nadzora, ki ga finančna uprava pelje v danes izpostavljenem primeru, je Ahčinova povedala, da so oz. da obravnavajo 11 fizičnih in pravnih oseb. Primeri glede davčnih obveznosti so zaključeni oz. potrjeni, zgodbo spremljajo po vseh možnih virih, da imajo čimbolj celostno sliko, je dodala.