c S
Zaradi velikega števila dopolnil odbor preložil obravnavo predloga zakona o izbrisih v bankah 28.06.2019 13:53 Ljubljana, 28. junija (STA) - Parlamentarni odbor za finance je glede na skoraj 80 vloženih dopolnil na vladni predlog zakona za učinkovito sodno varstvo po izbrisih v sanaciji bank prekinil današnjo sejo in bo drugo obravnavo zakonskega predloga nadaljeval na eni od naslednjih sej. Nekateri veliki pomisleki deležnikov kljub dopolnilom ostajajo.

Večino dopolnil so vložile koalicijske stranke in s tem sledile pomislekom zakonodajno-pravne službe DZ ter doseženim dogovorom med ministrstvom za finance in nekaterimi vpletenimi ustanovami.

Veliko dopolnil je vložil tudi poslanec SDS Jože Tanko, ki je pripravil svoj predlog zakona, po katerem bi izbrisanim manjšinskim imetnikom delnic in obveznic bank v bančni sanaciji glede na ugotovljeno stanje ob izvedbi ukrepov zunajsodno država izplačala odškodnino po načelu poprave krivic, kar pa bi bilo po opozorilih Maše Kociper (SAB) v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016, ki je presodilo, da je bila sanacija bank skladna z ustavo, manjkala je le možnost učinkovitega sodnega varstva za imetnike izbrisanih obveznosti bank.

Nekaj največjih predlaganih sprememb je v uvodni predstavitvi navedel že državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Osnovni vladni predlog je kljub nasprotovanju Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB), ki v tem vidita nedovoljeno monetarno financiranje, predvideval, da bo morebitno dosojene odškodnine plačala centralna banka. Morebitne odškodnine bi se lahko gibale med nič in 963,2 milijona evrov plus pripadki, a Banka Slovenije bi jih po prvotnem predlogu izplačala le v višini oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv.

Zdaj je predlagano dopolnilo koalicije, da bi se vlada že s tem letom in do pravnomočnosti odločb v tožbenih postopkih proti Banki Slovenije odpovedala nakazilu presežka prihodkov nad odhodki centralne banke v proračun, ta sredstva pa bi se nakazala v namenske rezerve, namenjene plačilu odškodnin.

Če namenske rezerve ne bi zadoščale za izplačilo odškodnin, bi Banka Slovenije lahko uporabila do 50 odstotkov splošnih rezerv. Če tudi to ne bi bilo dovolj, pa bi sredstva za Banko Slovenije začasno založila država.

Čeprav sta vlada in koalicija šli nekoliko nasproti Banki Slovenije, pa v tej po besedah njenega predstavnika Jurija Žitka še vedno menijo, da predlagana ureditev ni skladna s prepovedjo monetarnega financiranja in da posega v njene rezerve, ki so namenjena pokrivanju tveganj iz njenih primarnih nalog v okviru sistema evrskih centralnih bank.

Reševanje bank je v pristojnosti države in lastnikov, centralna banka pa mora sama odločati o višini svojih splošnih rezerv, je zatrdil Žitko. V Banki Slovenije imajo pomisleke tudi glede predlaganega dopolnila koalicije o prepovedi sodelovanja oseb, ki so bile v času sanacije bank zaposlene pri Evropski komisiji, ECB in Evropskem bančnem organu, med sodnimi izvedenci, saj menijo, da je ključno, da ti sodelujejo kot akterji v takratnih postopkih.

Moti jih še predlagano dopolnilo, da bi imela Banka Slovenija za odgovor na tožbe od tri do šest mesecev. Ocenjujejo namreč, da bi bilo to veliko breme, saj bi morali skrbeti še za prekrškovne postopke pri uporabi virtualne podatkovne sobe, v kateri se bodo tožniki oz. njihovi pooblaščenci seznanili z gradivom, ki je bilo podlaga za izvedbo izbrisov delnic in podrejenih obveznic

Po prvotnem vladnem predlogu bi sicer omenjeno virtualno podatkovno sobo vzpostavila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki se s tem ni strinjala. Zdaj je predlagano dopolnilo, da bo sobo vzpostavilo ministrstvo za finance, ATVP pa bi v sodelovanju z drugimi pristojnimi ustanovami skrbela za evidenco oseb, ki lahko vanjo vstopijo. Predlagano dopolnilo opredeljuje tudi podrobnosti glede dokumentov, ki jih bosta morala predložiti Banka Slovenije in DUTB.

Med dopolnili koalicije je tudi tisto, ki rok za vložitev tožb, sprva je bilo predvideno, da je to najpozneje 10 mesecev po uveljavitvi zakona, po novem predvideva najpozneje sedem mesecev po vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe. Po novem je predvideno tudi, da bi država v sodnih postopkih nastopala kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije, višina morebiti izplačane odškodnine za posameznika pa bi bila omejena z nakupno vrednostjo kvalificiranih obveznosti.

SAB medtem za bolj jasno ločevanje med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji predlaga, da bi za nepoučene manjšinske vlagatelje, katerih bruto plača je bila v 2013 nižja od povprečne plače v državi, predvideli izplačilo posebnega pavšalnega nadomestila, za kar ne bi bil potreben sodni postopek.

Predlagani zakon predvideva, da lahko v primerih, ko so bile posamezne kvalificirane obveznosti vodene na fiduciarnem računu, tožbo v skladu s tem zakonom vloži le dejanski nekdanji imetnik delnic ali obveznic. V SDS in NSi si ob tem želijo, da bi sodišče javno objavilo imena imetnikov.

Kljub vsem tem dopolnilom so npr. predstavniki državnega sveta - ta je tudi pripravil svoje predlog zakona - in malih delničarjev izražali velike pomisleke, tako glede izbire mariborskega okrožnega sodišča kot edinega za vse tožbene postopke, ki bi jih nato združili v enotnega, in posledično velike obremenitve ter morebitne kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Skrbijo jih še glede zapletenosti postopkov in položaja nesorazmerne moči med več kot 100.000 individualnimi tožniki ter Banko Slovenije na drugi strani, neustavnost predlagane omejitve višine odškodnine in visoki stroški postopka.

Slišati je bilo tako opozorila, da bi lahko sprejem zakona pripeljal do nove neustavnosti in novih zahtev za presojo ustavnosti, tako da bi se čez nekaj let spet znašli na istem.

Tudi v tej luči so se člani odbora za finance verjetno odločili, da sejo prekinejo in jo nadaljujejo na eni od prihodnjih sej.