c S
V Svizu zahtevajo povišanje sredstev za znanost 27.06.2019 15:17 Ljubljana, 27. junija (STA) - V Svizu zahtevajo zagotovilo vlade, premierja in finančnega ministra, da bodo udejanili koalicijsko pogodbo glede poviševanja sredstev za znanost do enega odstotka BDP do 2022. To je po oceni Branimirja Štruklja ključno, sicer bodo razumeli, da je bila to zgolj obljuba, ne pa resen namen, da se raziskovanje odlepi od evropskega dna po financiranju.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Štrukelj, si v luči začetih koalicijskih pogovorov glede priprave proračunov za leti 2020 in 2021 v sindikatu, ki predstavlja tudi okoli tisoč raziskovalcev, želijo uresničitev vladne napovedi iz koalicijske pogodbe o postopnem zviševanju sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost na en odstotek BDP do leta 2022.

"Zdaj smo na slaba 0,4 odstotka BDP, kar nas uvršča na sam rep držav EU glede financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti," je poudaril in kot ključno izpostavil nujo po stabilnem financiranju, kar bi moral zagotoviti nov zakon o znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki je 18. maja prestal javno obravnavo.

Predstavnik sindikata v delovni skupini za pripravo novele zakona o znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti Boštjan Nedoh je povedal, da podpirajo predvsem predvideno dvigovanje sredstev za znanost na 0,7 odstotka BDP do leta 2021 in na en odstotek BDP najpozneje v štirih letih po uveljavitvi zakona.

Kot neskladno je ocenil rešitev, ki predvideva šestletno pogodbo o financiranju in periodične evalvacije programov po področjih. Zato v sindikatu, kot pravi, predlagajo istočasen prehod na šestletno pogodbo ter istočasno evalvacijo vseh raziskovalnih programov za obdobje šestih let.

"Druga ključna točka je sprememba evalvacijskega sistema tako za programe kot za projekte. Predlagamo strogo ločitev med programsko in institucionalno evalvacijo," je dejal. Poslanstvo raziskovalnih programov so temeljne raziskave in razvoj znanstvenih področij, zato so lahko, kot je pojasnil, evalvirani zgolj po kriterijih znanstvene uspešnosti.

Ob tem sta sogovornika opozorila, da je financiranje znanosti iz državnega proračuna v letih gospodarske krize močno občutilo posledice varčevanja. Zmanjševanje sredstev se je začelo leta 2012 in najnižjo točko doseglo leta 2015, ko je proračun agencije za raziskovalno dejavnost znašal le še 135,4 milijona evrov. Po letu 2015 so sredstva prvič začela postopno naraščati.

V letu 2018 je bilo povečanje izrazitejše in je naraslo na 166,7 milijona evrov. Z letošnjim rebalansom proračuna pa je bilo za znanost in raziskovanje prvič v zgodovini namenjenih več kot 200 milijonov evrov.

Razlog, da je raziskovalna dejavnost tako marginalizirana v zadnjih letih, Štrukelj vidi v politiki, "ki nima dovolj jasne refleksije o pomenu raziskovalne dejavnosti, ker raziskovanje in prizadevanje za izboljšanje njenega položaja ne prinaša ustreznega števila političnih točk."