c S
Argumenti za odpravo prepovedi vertikalnih povezav v lekarniški dejavnosti niso prepričali matičnega odbora DZ 27.06.2019 07:16 Ljubljana, 26. junija (STA) - Člani odbora DZ za zdravstvo niso podprli predloga sprememb zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je predlagal Jani Möderndorfer (SMC) in ki bi med drugim ukinil prepoved vertikalnih povezav med veledrogeristi in lekarnami. Zavrnili so tudi dopolnilo Levice, po kateri omejitev glede vertikalnih povezav ne bi veljala za javne lekarniške zavode.

Poslanci so prepoved vertikalnih povezav uzakonili na predlog vlade Mira Cerarja decembra 2016 po številnih postopkovnih težavah. Te določbe izvajalcem lekarniške dejavnosti prepovedujejo povezanost s pravnimi osebami, ki zdravila izdelujejo ali se ukvarjajo s prometom z njimi na debelo. Rok za uveljavitev prepovedi je sicer začetek prihodnjega leta.

Ministrstvo za zdravje, tedaj pod vodstvom Milojke Kolar Celarc iz vrst SMC, je pri snovanju predloga sledilo načelu, da morata biti nosilec in izvajalec lekarniške dejavnosti popolnoma neodvisna pri opravljanju svojega dela.

Möderndorfer je že tedaj opozarjal na težave. Številne določbe zakona so tudi v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem. To je bil tudi eden od razlogov za predlog zakonodajnih sprememb, pod katerega se je podpisal še poslanec SMC Branislav Rajić.

Na ministrstvu, sedaj pod vodstvom Aleša Šabedra, še vedno ocenjujejo, da je aktualna ureditev primerna, saj sledi tako evropskemu zakonodajnemu in strokovnemu urejenemu sistemu, je pojasnil državni sekretar Tomaž Pliberšek. "Zagotavljanje in dostopnost do kakovostnih, varnih, učinkovitih in preskušenih zdravil brez ekonomskih vplivov na strokovne odločitve farmacevtov je najpomembnejše poslanstvo lekarništva, ki sledi interesom varovanja javnega zdravja," je dejal.

Pomisleke, da bi veledrogeristi lahko vplivali na strokovne odločitve, pa sta med drugim odločno zavrnila predstavnika Lekarne Ljubljana Gorazd Trpin in Marjan Sedej, saj da farmacevt izdaja zdravila, ki jih z receptom predpiše zdravnik.

"Če ima farmacevt svojo verodostojnost in znanje, ga nihče ne more prisiliti, da počne nekaj, kar je v nasprotju z njegovim zdravim razumom. Naj se oglasi tisti farmacevt, ki ga delodajalec sili, da to počne," je bil oster tudi Möderndorfer.

Predlogu zakonodajnih sprememb je nasprotovala tudi komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlogu nasprotovala. Po besedah Danijela Kastelica je namreč treba prisluhniti lekarniški stroki, ki da vsem predlaganim rešitvam nasprotuje.

Med drugim je predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub opomnil, da je sedanja zakonska ureditev zagotavlja strokovno neodvisnost, opomnil pa je tudi na težave z lekarniško dejavnostjo v državah, ki nimajo prepovedi vertikalnih povezav. Direktor Lekarne Ljubljana Sedej mu je ob tem očital, da ne zagovarja stališč članov zbornice.

Tudi predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije Damir Domjan je poudaril, da je analiza o učinkovitosti deregulacije v lekarniškem sistemu, za katero so prosili ekonomski inštitut pravne fakultete, pokazala, da so "tako ekonomsko kot tehnično bolj učinkoviti tisti sistemi, ki so bolj regulirani".

Gašper Marc z agencije za zdravila in medicinske pripomočke je prepričan, da bi deregulacija lekarniške dejavnosti imela obsežne posledice, predvsem na področju kakovosti javne službe.

Rešitve zakona o lekarniški dejavnosti bi terjale večji obseg sprememb in dopolnitev, pa so prepričani v Združenju mestnih občin Slovenije. "So nekonsistentne in nerazumne, ko gre za vprašanje občin," je opozoril Miloš Senčur. V združenju zato podpirajo vsak korak k odpravljanju anomalij, ena od teh je tudi ukinitev vertikalnih povezav.

Predlogu sprememb so zaradi nesistemskosti nasprotovali tudi na agenciji za varstvo konkurence, kjer pa sicer pozivajo k liberalizaciji trga.

Möderndorfer je v kritični razpravi večkrat poudaril, da to ni pogovor o strokovnosti, ampak o denarju. Opozoril je tudi, da je bil nekaj dni po vložitvi predloga sprememb zakona deležen pritiskov v strani predstavnikov nekaterih veledrogistov.

V poslanski skupini Levica pa so z dopolnilom predlagali ureditev, po kateri se omejitev ne bi uporabljala za javne lekarniške zavode, ki bi torej lahko od spodaj navzgor ustanovili grosista. "S tem bi bil volk sit, koza cela, zaščitil bi se javni interes," je dejal poslanec Levice Miha Kordiš. Njihov argument za to je, da naj bi javni zavodi delovali neprofitno. S tem bi tudi preprečili privatizacijo ali likvidacijo obstoječih grosistov, katerih lastniki so javni zavodi, posredno pa občine. A kolegov iz drugih poslanskih skupin s tem danes niso prepričali.

Kot sta izpostavila poslanca Robert Pavšič (LMŠ) in Samo Bevk (SD), je današnja razprava predvsem več vprašanj odprla, kot pa na njih odgovorila. Bevk je med drugim predlagal rešitev z vladno in ne s poslansko novelo.

Člani odbora niso podprli niti predloga sprememb glede izdelave galenskih zdravil. Poslanka SNS Lidija Ivanuša je med drugim dejala, da se tega ne sme urejati parcialno, saj vprašanje galenskih zdravil urejajo tudi drugi zakoni.

Möderndorfer je namreč želel odpraviti po njegovem mnenju neenakopraven položaj izdelovalcev galenskih zdravil v razmerju do drugih proizvajalcev istovrstnih zdravil. Po zakonu je izdelava teh zdravil omejena na pogoj, da na trgu ni industrijskega zdravila z enakimi učinki, regulirana pa na 50.000 pakiranj na leto.