c S
Predlog sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol primeren za nadaljnjo obravnavo 21.06.2019 07:02 Ljubljana, 20. junija (STA) - Državni zbor je danes s 44 glasovi za in 29 proti sklenil, da je predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol, primeren za drugo obravnavo.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je prepričan, da novela ustrezno rešuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014. Ustavno sodišče je namreč po razumevanju ministrstva določilo, da mora država v celoti financirati le obvezni del javnega programa.

Po omenjenem predlogu se bo financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah znižalo. Država bi sicer obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa, ki npr. vključuje jutranje varstvo in podaljšano bivanje, pa ne bi več financirala, kar bi po podatkih zasebnih osnovnih šol zdajšnje skupno financiranje javnega programa s 85 zmanjšalo na okoli 65-odstotkov.

Ravno zaradi tega noveli nasprotujejo v SDS in NSi, kjer opozarjajo, da je takšna formula financiranja v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, ki je bila tudi razlog, da so na ministrstvu za izobraževanje pripravili novelo. V odločbi je namreč ustavno sodišče po njihovih navedbah določilo, da mora država oba dela javnega programa, ki ju trenutno financira 85-odstotno, financirati 100-odstotno.

Pomisleke o noveli imajo tudi v SMC, kjer so v sredini splošni razpravi opozorili, da nikakor ne velja preslišati opozoril, da bodo z novo formulo financiranja starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, morali plačevati več, kot so plačevali do zdaj, kar bo poslabšalo njihov položaj. To pa po besedah poslanca Branislava Rajića po oceni SMC "ni v duhu odločbe ustavnega sodišča". Zato v SMC nadaljnjo podporo predlogu postavljajo pod vprašaj, če do druge obravnave ne dobijo zagotovil, da so predlagane rešitve skladne z ustavo, je dejal.

V LMŠ in DeSUS predlog sicer podpirajo, a pravijo, da so ga pripravljeni tudi ustrezno popraviti in dopolniti, če se bo izkazalo za potrebno. "Nič nam namreč ne koristi, če sprejmemo zakon, ki bo takoj podvržen novi ustavni presoji," je v sredo dejal Jurij Lep (DeSUS).

V SD in SAB predlog podpirajo, v Levici pa so mu odrekli podporo. "Predlagani zakon sicer resda predvideva 100-odstotno financiranje le obveznega dela javnega programa, kar pozdravljamo, vendar je iz javno izraženih stališč, predvsem predsednika vlade in posameznih političnih strank, jasno razvidno, da v predlagani obliki ne bo sprejet in da se bo financiranje z dopolnili razširilo tudi na razširjeni del javnega programa," je stališče poslanske skupine Levice v sredo obrazložil Matej T. Vatovec.

V SNS svojega stališča niso predstavili.