c S
Abanka v zasebne roke 20.06.2019 07:19 Ljubljana, 19. junija (STA) - Nadzorni svet SDH je podal soglasje k prodaji Abanke najugodnejšemu ponudniku, to je Novi KBM oz. njenemu lastniku, skladu Apollo. Več informacij bo znanih po podpisu pogodbe, ki bo predvidoma v četrtek. Odzivi političnih strank so pričakovano različni, v Šarčevem kabinetu pa so prodajo označili kot pomembno za nadaljnji razvoj banke.

Predsednica nadzornega sveta SDH Karmen Dietner in predsednik uprave SDH Igor Kržan višine kupnine zaradi pogodbenih določil danes nista želela razkriti, je pa Dietnerjeva povedala, da država izbranemu kupcu ni dajala nobenih jamstev za morebitne negativne posledice tožb, povezanih s sanacijo banke.

Na vprašanje, ali si bo država s prodajo 100-odstotnega deleža v Abanki povrnila sanacijski vložek, ki je za Abanko v sedanji podobi - v njo sta se po državni intervenciji združili Abanka Vipa in Banka Celje - dosegel 781 milijonov evrov, je odgovorila, da "če kupnini dodamo še vse terjatve, ki jih prodaja DUTB, upam, da bomo dosegli oz. presegli državno pomoč".

Dietnerjeva tvita premiera Marjana Šarca izpred nekaj dni, ko je zapisal, da bi moral holding v luči nekaterih zadnjih objav glede sanacije bank krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, ni želela komentirati, je pa zagotovila: "To smo dobro premislili, smo si vzeli še malo časa, saj smo sejo prestavili s ponedeljka na danes. Odločitev je utemeljena."

V Novi KBM pred komentiranjem čakajo na prejeto pisno potrditev prodajalca. So pa spomnili, da so vse od prihoda novega lastnika, ameriškega sklada Apollo, dokazali, da jih "zanima osnovni bančni posel, stabilna dobičkonosnost, učinkovito upravljanje s tveganji, usmerjenost in prilagajanje storitev strankam, boljša kultura in operativna učinkovitost".

SDH je odločitev o prodaji Abanke Novi KBM sprejel samostojno in neodvisno, so novico pospremili na ministrstvu za finance. "SDH je prodajni postopek Abanke vodil v imenu in za račun države, zato bo 10 odstotkov kupnine namenjene za demografski rezervni sklad, 90 odstotkov pa za zniževanje javnega dolga," so navedli.

V kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca so ob odločitvi SDH o prodaji Abanke in končani privatizaciji NLB izpostavili, da bodo s tem prenehale nekatere zaveze do Evropske komisije. "To pa pomeni umik bistvenih omejitev v poslovanju obeh bank, kar je pomembno za zagotavljanje konkurenčnosti in za nadaljnji razvoj obeh bank."

Odzivi političnih strank so pričakovano različni. V Levici so bili zelo kritični. Koordinator Levice Luka Mesec je ponovil, da je do prodaje pripeljala neaktivnost vlade na tem področju. "Od lani jeseni so obljubljali, posebej nam Levici, da bodo poskusili Abanko rešiti," je dejal. Po prepričanju Levice prodaja Slovenijo izpostavlja razvojnemu tveganju, o političnih posledicah za sodelovanje s koalicijo pa naj bi bilo več znano v četrtek.

V SD so zapisali, da je prodaja "logična posledica neukrepanja ob novih okoliščinah, ki bi jih Slovenija lahko izkoristila za zaščito svojih interesov". V DeSUS so kljub temu da so prodaji bank nasprotovali, spomnili, da bi ob neprodaji komisija zahtevala vračilo državne pomoči. To bi lahko zopet padlo na pleča davkoplačevalcev, kar pa je za DeSUS nesprejemljivo. V LMŠ in SNS zadeve niso komentirali, odziva SMC in SAB pa STA še ni prejela.

Poslanec SDS Anže Logar je izpostavil, da s prodajo Abanke Slovenija nima v večinskem lastništvu več nobene večje banke, to pa je posledica slabega gospodarjenja političnih elit. Te iste elite so banke "često uporabljale predvsem za svoje zgrešene projekte, ki so na koncu tudi pripeljali do bančne luknje," je spomnil.

V NSi so z odločitvijo nadzornikov SDH po besedah Jerneja Vrtovca zadovoljni. Veseli jih, da se je prodajni postopek zaključil "kljub določenim političnim pritiskom". "To je pomembno zlasti z vidika ohranitve kredibilnosti na mednarodnih trgih ter med finančnimi institucijami in vlagatelji. Zaveze je pač treba spoštovati," je dodal za STA. Poudaril je še, da je banka v zasebni lasti lahko bolj funkcionalna ter v prid gospodarstvu in državljanom, kot bi bila v državni lasti.

Po neuradnih informacijah naj bi kupnina, ki jo je Nova KBM pripravljena plačati za prevzem Abanke, dosegla okoli 500 milijonov evrov. Abanka je v zadnjih treh letih v dividendah državi povrnila 178,3 milijona evrov. Nova KBM bo morala po podpisu pogodbe s SDH pridobiti še dovoljenja regulatorjev, to je varuha konkurence in Evropske centralne banke.

Obe banki skupaj bosta imeli okoli 8,7 milijarde evrov bilančne vsote in okoli 22,5-odstotni tržni delež, s čimer se bosta približali NLB z 8,81-milijardno bilančno vsoto. Skupaj imata okoli 2300 zaposlenih in okoli 100 poslovalnic plus 330 poštnih okenc Nove KBM, kjer se opravljajo tudi bančne storitve.