c S
Spremembam zakona o delu na črno se obeta visoka podpora 18.06.2019 13:53 Ljubljana, 18. junija (STA) - DZ je danes obravnaval tudi predlog sprememb zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki predvideva uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic za osebno dopolnilno delo s plačilnimi karticami. Predlogu se obeta podpora, poudarjen pa je bil tudi pomen boja proti delu na črno.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič je uvodoma pojasnil, da ima predlog sprememb zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v parlamentarno proceduro vložen po skrajšanem postopku, en ključni cilj, in sicer uskladitev z evropsko direktivo o plačilnih storitvah na notranjem trgu.

Direktiva namreč prejemnikom plačil prepoveduje zaračunavanje nadomestil in provizij za brezgotovinska plačila, ki jih potrošniki opravijo z uporabo plačilnih kartic, kar se v praksi v Sloveniji že izvaja, saj je bila glavnina direktive že implementirana v slovenski pravni red z novim zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

Predlagane spremembe zakona po Božičevih besedah tako predstavljajo le uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic s plačilnimi karticami. Stroški plačilnega prometa za plačilo vrednotnice, to je prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, bodo torej zdaj uradno padli na državo.

Predstavniki poslanskih skupin večjih pripomb na predlagane spremembe niso imeli in so jim napovedali podporo.

Kot je dejal Soniboj Knežak (SD), se bo z ukinitvijo stroškov plačila vrednotnice preko spleta posameznike, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, še dodatno spodbudilo "k legalnemu izvajanju dopolnilnega dela in seveda v končni fazi tudi plačila socialnih prispevkov".

Glede na to, da gre le za formalizacijo v praksi že izvedenih sprememb, bodo glasove k spremembam, kot so napovedali, prispevali tudi v DeSUS in SDS.

Se je pa več poslancev ob tej priložnosti razgovorilo o problematiki dela in zaposlovanja na črno ter sistemu vrednotnic na splošno. Mojca Žnidarič (SMC) je menila, da se je "zavest ljudi o negativnih plateh dela na črno in o problematiki sive ekonomije v zadnjem desetletju spremenila - po naši oceni v pozitivno smer vedno večjega zavedanja, da se delo na črno ne splača".

Iva Dimic (NSi) je ocenila, da vrednotnice zaradi zapletenih birokratskih postopkov niso zaživele, zato se je vprašala, koliko časa bo še preteklo, preden bodo sprejeti zakoni razumljivi in enostavni ter bodo ljudi spodbujali, "da bodo delali in s svojim delom tudi preživeli". "Vrednotnice tega ne prinašajo," je poudarila.

"Največkrat so v delo na črno vpletene šibkejše skupine posameznikov. To so brezposelni, samozaposleni in študentje. Zakaj? Za delodajalce storitev s črnega trga pač pomeni nižjo ceno in hitrejše usluge. Za delojemalce pa zaslužek, ki ga drugače ne bi imeli. Delo na črno je torej problem, s katerim se srečujejo tako rekoč vse države. Ni mogoče krivde pripisati izključno državi," pa je izpostavil Vojko Starović (SAB).

Če delo in zaposlovanje na črno nista dobro regulirana, "je manj delovnih mest in zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, je delo brez socialne varnosti, so slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, utaja davkov in prispevkov in tako dalje", se je strinjala Nina Maurovič (LMŠ). "Država mora z namenom izboljšanja pogojev delavcev in skrbi za državljane težiti k čim nižji stopnji dela in zaposlovanja na črno. Omejevanju le tega služi zakon, ki ga imamo pred sabo, in vse dopolnitve tega zakona, ki ga še dodatno izboljšujejo, so dobrodošle," je sklenila.