c S
Odbor DZ za pripravo analize o upravičencih socialne pomoči 15.06.2019 10:16 Ljubljana, 14. junija (STA) - Odbor DZ za delo, ki je na današnji nujni seji na zahtevo poslancev NSi obravnaval vprašanje o ustreznosti višine socialne pomoči na eni strani in minimalne plače na drugi, je priporočil ministrstvu za delo pripravo analize upravičencev do denarne socialne pomoči. Vse ostale sklepe, ki so jih predlagali tako v NSi kot v Levici, pa so zavrnili.

Odbor tako med drugim ni sprejel predlogov NSi, po katerih bi ministrstvi za delo in za finance pripravili nabor ukrepov za razbremenitev dohodkov iz dela, ministrstvo pa tudi nabor ukrepov za preprečevanje zlorab pri prejemanju denarne socialne pomoči (DSP).

Prav tako niso sprejeli dveh predlogov sklepov, ki so ju podali v Levici. Po enem od njiju bi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do konca letošnjega leta predlagalo dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 442 evrov.

V Sloveniji se zdaj ne splača delati, je v predstavitvi zahteve za sklic nujne seje dejal Jožef Horvat iz NSi. Razlika med višino DSP, ki znaša 392,75 evra, in minimalno plačo, ki znaša 667 evrov, je po njegovih besedah premajhna, obremenitev bruto plač pa je previsoka.

Ob rekordno visoki stopnji zaposlenosti se po njegovih besedah soočamo z rekordnim številom upravičencev do DSP. Teh je po navedbah ministrstva za delo od 92.000 do 93.000. Socialna politika je neučinkovita, saj je nepregledno prepletena z družinsko in drugimi politikami, je menil.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je dejal, da je DSP namenjena premostitvi začasnih razmer posameznika. Z njo je po njegovih besedah mogoče le preživeti, ne pa tudi živeti. "Je zadnja varnostna mreža, da se posameznik ne znajde v popolnoma brezizhodni situaciji," je dejal. Zagotovil pa je tudi, da na ministrstvu delajo na tem, da bo sistem bolj pregleden.

Po opozorilih iz humanitarnih organizacij se po pomoč k njim obračajo tudi zaposleni z minimalno plačo. Določeno število ljudi kljub boljšim gospodarskim razmeram ostaja pod pragom tveganja revščine, je opozoril generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič. Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik pa je spomnila, da je 45.000 otrok lani še vedno živelo pod pragom tveganja revščine.

Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Darja Kuzmanič Korva je opozorila, da se centri aktivno ukvarjajo z dolgotrajno brezposelnimi. Ministrstvo za delo je sicer uvedlo program socialne aktivacije, s katerim naj bi dolgotrajno brezposelne približali trgu dela. Vendar ni dosegel želenih uspehov, je menila. Hribar Milič iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je dejal, da je treba pogledati, zakaj dodana vrednost v Sloveniji ne narašča hitreje.

Predsednik odbora Vojko Starović iz SAB se je v razpravi strinjal z Miličem, da je treba stremeti k višji dodani vrednosti. Predloga NSi za razbremenitev dohodkov iz dela pa ni podprl. Dohodki iz dela so v Sloveniji namreč obremenjeni pod povprečjem v EU, je opozoril.

Nina Maurovič iz LMŠ je pojasnila, da se je število upravičencev do DSP povečalo zaradi dviga cenzusa. Po opozorilu Janje Sluga iz SMC je več kot 30 odstotkov upravičencev do DSP starih od 36 do 50 let, torej so v letih, ko bi morali biti najbolj aktivni. Brezposelne je treba po njenem pozivu "potegniti iz malodušja" in jih vključiti v aktivnost.

Jurij Lep iz DeSUS je videl rešitev v dvigu minimalne plače. Miha Kordiš iz Levice pa je ocenil, da je kapital premalo obdavčen. Čisti dobiček kapitala je v lanskem letu znašal 4,2 milijarde evrov, je opozoril.

Jožef Lenart iz SDS je bil tako kot poslanci NSi kritičen do socialnega sistema. "Sistem ljudi bolj spodbuja k temu, da goljufajo državo, namesto da bi spodbujal k delu," je menil.