c S
Vlada za likvidacijo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni 13.06.2019 13:14 Ljubljana, 13. junija (STA) - Vlada je na današnji seji sprejela odločitev o začetku likvidacije Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Postopek likvidacije bo predvidoma trajal do julija 2020, sredstva, ki bodo po likvidaciji ostala na računu, bodo vrnjena v proračun, je vlada sporočila po seji. Šlo naj bi za približno 1,48 milijona evrov.

Odlok o prenehanju inštituta je vlada sprejela že 28. februarja, saj je ocenila, da ob vzpostavljenem programu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana ter razmeroma majhnem številu bolnikov ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod.

Z začetkom likvidacijskega postopka pa bo prenehalo delovno razmerje zaposlenim v inštitutu, je pred dnevi pojasnil minister za zdravje Aleš Šabeder. Začel jim bo teči odpovedni rok v skladu s pogodbami, delo pa bo prevzel likvidacijski upravitelj.

Vlada je danes na to mesto imenovala Marka Zamana, ki bo postopek likvidacije izvedel v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, in ga pooblastila, da na sodišče vloži predlog za vpis začetka likvidacije. Upniki bodo pozvani, da v 30 dneh od objave poziva na spletni strani Ajpes prijavijo svoje terjatve do NIOSB likvidacijskemu upravitelju.

Kot je še razvidno iz sporočila po seji vlade, bo ministrstvo z likvidacijskim upraviteljem sklenilo pogodbo o vodenju postopka, v kateri bo določena višina plačila za njegovo delo in stroške, ki bodo izplačani iz sredstev zavoda. Po ocenah bodo stroški likvidacije, denimo stroški dela likvidacijskega upravitelja, stroški dela zaposlenih, storitve in drugi materialni izdatki, letos znašali 28.975 evrov, v letu 2020 pa 27.825 evrov.

Za svoje delovanje je NIOSB sicer prejel zagonska sredstva iz proračuna v višini 1.868.904 evrov, 15. maja pa je razpolagal z 1.532.536 evri denarnih sredstev. Porabljenih je bilo tako 336.367,6 evra.

Po koncu postopka likvidacije in plačilu obveznosti bodo v državni proračun vrnjena preostala sredstva, ki naj bi jih bilo po oceni skupno 1.475.736 evrov. Premično premoženje zavoda se bo preneslo na ministrstvo za zdravje, prav tako se ministrstvu po zaključku likvidacije v hrambo izroči dokumentacija zavoda.

Ideja, da bi rešitev za program otroške srčne kirurgije našli v samostojnem inštitutu, je dokončno ugasnila 11. decembra z odločitvijo nekdanjega ministra za zdravje Sama Fakina, da bo vladi predlagal ukinitev NIOSB, ki ga je vlada Mira Cerarja ustanovila konec leta 2017. Že pred tem je z mesta predsednika sveta zavoda odstopil Igor Gregorič, saj da so bile blokirane vse možnosti, da bi udejanjili projekt inštituta, ki ni nikoli zares zaživel.

Program otroške srčne kirurgije danes tako izvajajo v ljubljanskem UKC v centru za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Ta je pred časom že deloval, a so ga ukinili ob ustanovitvi NIOSB. Danes je center umeščen neposredno pod pristojnost strokovnega direktorja UKC in združuje vse potrebne stroke za obravnavo bolnikov s prirojeno srčno napako. V program so vključeni pediatri kardiologi, pediatri intenzivisti, kardiologi, interventni kardiologi, radiologi, srčni kirurgi, anesteziologi in drugi profili.

Dva zaposlena kirurga zagotavljata 24-urno prisotnost oziroma stalno pripravljenost, so iz UKC sporočili za STA. Razpisana je bila tudi specializacija za kardiovaskularnega kirurga.

Kot je razvidno iz odgovora na vprašanje poslanke SDS Jelke Godec, ki ga je danes sprejela vlada, poleg kardiologov s pediatrične klinike in drugih profilov pri zagotavljajo zdravstvene oskrbe otrok pomagajo tudi trije pediatri intenzivisti iz Reke in pediatrinja intenzivistka iz UKC Maribor.

Ministrstvo je v marčevskem poročilu o programu opozorilo, da bo zaradi nizkega števila bolnikov Slovenija še naprej odvisna od sodelovanja s tujino. UKC Ljubljana tako še naprej sodeluje s praško bolnišnico Motol, vendar zmanjšujejo napotitve v tujino. Letos so opravili 42 operacij v Ljubljana in štiri v Motolu, so sporočili za STA.

V centru letos sicer načrtujejo od 80 do 100 operacij bolnikov s prirojeno srčno napako, od tega naj bi 80 odstotkov posegov opravil UKC, 20 odstotkov pa tuji centri, prvenstveno Motol, kjer tudi poteka usposabljanje vseh kadrov, ki sodelujejo v obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Z Motolom je vzpostavljeno tudi sodelovanje prek telekonference. Po potrebi ljubljanski UKC sodeluje še z otroškimi centri Massa, München, Erlangen in Dunaj, je razvidno iz odgovora na vprašanje poslanke.

Vlada in ministrstvo se pridružujeta oceni strokovnega vodstva UKC Ljubljana, da je vzpostavljen dober sistem, ki v danih razmerah zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo otrok in optimalno zdravstveno obravnavo. Ministrstvo se je pred kratkim seznanilo tudi z ugotovitvami reakreditacijske presoje v UKC Ljubljana, ki jo je izvedla mednarodna presojevalna ekipa. Obravnavali so tudi center in vse oddelke, ki sodelujejo pri izvajanju programa, ter ugotovili, da center delujejo skladno s standardi kakovostne in varne zdravstvene obravnave.

V centru pa so pojasnili, da odlično sodelujejo s starši in stroko, za dobro delo pa potrebujejo "predvsem mir in čim manj nepotrebnih dejavnikov, zaradi katerih so v stiski predvsem starši otrok".